Jedro

Sodbo na podlagi pripoznave lahko stranka izpodbija le zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka ali zaradi tega, ker je bila izjava o pripoznavi dana v zmoti ali pod vplivom prisile ali zvijače. Takšnih pritožbenih razlogov toženec v pritožbi ne navaja.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi pripoznave razsodilo, da je toženec dolžan tožniku vrniti 1.816,95 EUR z obrestmi in mu povrniti pravdne stroške.

Proti sodbi se pritožuje toženec, ki ne navaja posebej pritožbenega razloga, pritožbenemu sodišču pa smiselno predlaga ustrezno spremembo oziroma razveljavitev sodbe. Navaja, da ni tožniku ničesar dolžan, ker mu je ta nakazal le vsoto, ki mu jo je po sodbi dolgoval. Navaja, da je odvetnik M. znesek, ki ga je prejel, poskušal na zvit način dobiti že s pogodbo, napisano na toženčevo znanko, toženca pa naj bi prisilil, da je podpisal, kar pač je. Ko je dobil predmetno tožbo, se je oglasil v pisarni D. M., ta pa mu je svetoval, naj ničesar ne ukrene, ker se iz zadeve tako nič ne bo naredilo.

Pritožba ni utemeljena.

Vtoževani znesek v predmetni zadevi ne presega zneska 2.000,00 EUR in je zato pri odločanju o zadevi treba uporabiti določbe Zakona o pravdnem postopku, ki urejajo postopek v sporih majhne vrednosti. V 153.a členu Zakona o pravdnem postopku je določeno za primer postopka v sporih majhne vrednosti, da se v primerih, ko toženec, ki mu je bila tožba pravilno vročena, nanjo ne odgovori, šteje, da pripoznava tožbeni zahtevek. Sodišče v takšnih primerih brez nadaljnjega obravnavanja izda sodbo, s katero zahtevku ugodi, če so izpolnjeni pogoji iz 316. člena zakona. Upoštevni pogoj iz 316. člena zakona bi bil, da gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati. V konkretnem primeru ne gre za tak zahtevek. Sodbo na podlagi pripoznave lahko stranka izpodbija le zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka ali zaradi tega, ker je bila izjava o pripoznavi dana v zmoti ali pod vplivom prisile ali zvijače. Takšnih pritožbenih razlogov toženec v pritožbi ne navaja. Razmerje med njim in njegovim bivšim pooblaščencem odvetnikom D. M. namreč nima nikakršnega vpliva na presojanje razmerja med tožnikom in tožencem v predmetni zadevi. Sporna razmerja med tožencem in njegovim nekdanjim odvetnikom niso predmet te pravde.

Glede na vse spredaj navedeno je torej prvostopna odločitev pravilna in v skladu z določbami že prej navedenega Zakona o pravdnem postopku. Zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo.