Jedro

Toženec je do vložitve tožbe tožniku izplačal 10 obrokov rente, kasneje pa je s plačevanjem povsem prenehal. Gre za neizpolnjevanje obveznosti, ki po konkretni pogodbi o dosmrtnem preživljanju ne more pomeniti neizpolnitve neznatnega dela obveznosti, saj bistveno posega v pogodbeni (eksistenčni) položaj preživljanca.

Izrek

Reviziji se ugodi, sodba sodišča druge stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču druge stopnje v novo sojenje.

Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je razvezalo pogodbo o dosmrtnem preživljanju, ki jo je tožnik (preživljanec) v notarskem zapisu 27. 10. 2000 sklenil s tožencem (preživljalcem), in odredilo izbris vknjižene prepovedi odtujitve in obremenitve. Na podlagi ugotovitev, da toženec izredno pomanjkljivo izpolnjuje oziroma ne izpolnjuje ene izmed prevzetih obveznosti (izrecno dogovorjenega plačevanja mesečne preživnine v višini 250,00 DEM v tolarski protivrednosti do 31. 1. 2004, kasneje pa v višini 500,00 DEM v tolarski protivrednosti), je presodilo, da so podani pogoji za razvezo po tretjem odstavku 120. člena Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD). V pogodbi o dosmrtnem preživljanju je med drugim navedeno, da tožnik ne prejema nobenih mesečnih prejemkov iz naslova pokojnine in da potrebuje denar za preživljanje ter osnovne življenjske potrebščine, zato se mu toženec zavezuje plačevati mesečno preživnino.

2. Pritožbeno sodišče je pritožbi toženca ugodilo in sodbo prvostopenjskega sodišča spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek zavrnilo. Presodilo je, da je prvostopenjsko sodišče glede na ugotovljeno dejansko stanje zmotno uporabilo materialno pravo, zato ni odgovorilo na pritožbene očitke glede kršitev določb pravdnega postopka in napačno ugotovljenega dejanskega stanja. Pogodba o dosmrtnem preživljanju ureja trajno razmerje, katerega namen je med drugim v zagotavljanju enake kvalitete preživljančevega življenja. Toženec je izpolnjeval pretežni del pogodbenih obveznosti. Poplačal je tožnikov dolg v višini (prej) 980.000,00 SIT) in skrbel za tožnikovo zdravje (ob poslabšanju ga je dvakrat peljal k zdravniku in ga obiskoval). Popravila na tožnikovi hiši še niso bila potrebna. Iz naslova mesečne rente je v obdobju 68 mesecev (do vložitve tožbe) tožniku izplačal 10 zneskov. Ob upoštevanju vsega in dejstva, da je mogoče zahtevati tudi izpolnitev pogodbe, je razveza pogodbe prestroga sankcija in skrajni ukrep. Pogoji za razvezo pogodbe so podani, ko ni več mogoče doseči namena pogodbe, in ne, ko se ne izpolnjuje le ena od dogovorjenih obveznosti. V konkretnem primeru ne moremo govoriti o zadostnem poslabšanju položaja preživljanca. Ker pogodbe ni mogoče razdreti zaradi neizpolnitve neznatnega dela obveznosti (131. člen Zakona o obligacijskih razmerjih; v nadaljevanju ZOR), je tožbeni zahtevek neutemeljen.

Navedbe revidenta

3. Zoper sodbo pritožbenega sodišča je tožnik vložil pravočasna revizijo in predlog za njeno dopustitev, ki je bil obravnavan kot dopolnitev revizije, iz vseh revizijskih razlogov s predlogom, naj jima revizijsko sodišče ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi. Navaja, da je pritožbeno sodišče s sklicevanjem na neprimerljivo zadevo II Ips 47/94 z dne 1. 6. 1995 zmotno uporabilo 131. člen ZOR. Renta je bistveni element pogodbe o dosmrtnem preživljanju, brez katerega tožnik ne more preživeti. Zahteva po sodnem izterjevanju rente bi bila v nasprotju z namenom konkretne pogodbe. Druge pogodbene obveznosti so zanemarljive.

4. Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in nasprotni stranki (375. člen ZPP), ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizija je utemeljena.

6. Po presoji revizijskega sodišča je pritožbeno sodišče v konkretni zadevi napačno uporabilo določbo 131. člena ZOR, po kateri pogodbe ni mogoče razdreti zaradi neizpolnitve neznatnega dela obveznosti. Bistvene okoliščine primera je mogoče strnjeno povzeti v tem, da toženec ne izpolnjuje izrecno dogovorjene preživninske obveznosti po pogodbi o dosmrtnem preživljanju, ki je bila sklenjena v obliki notarskega zapisa. V pogodbi je tudi izrecno zapisano, da tožnik rento potrebuje za lastno preživljanje in osnovne življenjske potrebščine, saj drugih prihodkov nima, in da se mu zato toženec zavezuje plačevati mesečno rento. Toženec je do vložitve tožbe tožniku izplačal 10 obrokov rente, kasneje pa je s plačevanjem povsem prenehal. Gre za neizpolnjevanje obveznosti, ki po konkretni pogodbi o dosmrtnem preživljanju ne more pomeniti neizpolnitve neznatnega dela obveznosti, saj bistveno posega v pogodbeni (eksistenčni) položaj preživljanca. Povedano drugače, ni jasno, kako naj preživljanec, ki mu toženec preživnine ne izplačuje, poskrbi za kritje osnovnih življenjskih potreb. Preostale toženčeve pogodbene obveznosti se ne nanašajo neposredno na tožnikovo preživljanje. Od tožnika tudi ni mogoče zahtevati, naj najprej sodno uveljavlja izpolnitev obveznosti (124. člen ZOR) in šele nato razvezo po tretjem odstavku 120. člena ZD.

7. Velja dodati, da zadeva II Ips 47/1994 z dne 1. 6. 1995 ni primerljiva z obravnavano, saj se nanaša na neplačevanje žepnine (in ne preživnine), in da glede primerov neizpolnjevanja izrecno dogovorjenih pogodbenih obveznosti obstoji obširna in ustaljena praksa Vrhovnega sodišča.(1)

8. Opisana zmotna uporaba materialnega prava bi sicer narekovala spremembo izpodbijane sodbe v smeri ugoditve tožbenemu zahtevku, vendar revizijsko sodišče ugotavlja, da je toženčeva pritožba ostala neizčrpana. Tožnikovi reviziji je zato na podlagi drugega odstavka 380. člena ZPP ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo pritožbenemu sodišču v novo sojenje, v katerem se bo treba opredeliti do vseh pritožbenih očitkov.

9. Odločitev o stroških revizijskega postopka temelji na podlagi tretjega odstavka 165. člena ZPP.

Op. št. (1): Glej npr. odločbe Vrhovnega sodišča II Ips 341/1993 z dne 24. 2. 1994, II Ips 256/1998 z dne 22. 4. 1999, II Ips 453/1999 z dne 8. 3. 2000, II Ips 182/2008 z dne 9. 7. 2008 in številne druge.