Jedro

Tožnik mora verjetno izkazati, da bi ugoditev njegovi zahtevi pomenila zanj določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči, oziroma da bi si v primeru ugoditve tožbi izboljšal svoj pravni položaj.

Izrek

I.Tožba se zavrže.

II.Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Dosedanji potek upravnega postopka in izpodbijana akta

1.Služnostna zavezanka A. A. je na Upravno enoto Žalec (v nadaljevanju prvostopenjski organ) podala predlog za omejitev lastninske pravice na nepremičnini parc. št. 984 k. o. .... Po tej nepremičnini potekata prostozračni nadzemni vod nazivne napetosti 110 kV, s katerim upravlja tožnik, in srednjenapetostni daljnovod, s katerim upravlja A. d. d. Prvostopenjski organ je uvedel postopek za omejitev lastninske pravice. Sklep št. 352-5/2023-6258-13 z dne 28. 2. 2024 se je nanašal na služnostnega upravičenca A. d. d., sklep št. 352-5/2023-6258-12 z dne 11. 1. 2024 pa na tožnika kot služnostnega upravičenca. Služnostna zavezanka je po izdaji prej navedenih sklepov prvostopenjski organ obvestila, da je izvedla parcelacijo nepremičnine parc. št. 984 k. o. ..., tako da sta iz nje nastali nepremičnina parc. št. 984/1 k. o. ..., po kateri potekata tudi oba daljnovoda, in nepremičnina parc. št. 984/2 k. o. ... (kjer daljnovoda ne potekata), zato je umaknila zahtevo za ustanovitev služnosti v javno korist, ki se nanaša na nepremičnino parc. št. 984/2 k. o. ....

2.Zaradi delnega umika je prvostopenjski organ s sklepom št. 352-5/2023-6258-3331 z dne 11. 12. 2024 (v nadaljevanju prvi izpodbijani akt), ki se je nanašal na tožnika kot služnostnega upravičenca, ustavil postopek omejitve lastninske pravice na nepremičnini parc. št. 984/2 k. o. ... (1. točka izreka), sklenil, da bo o omejitvi lastninske pravice na nepremičnini parc. št. 984/1 k. o. ... odločeno s posebno odločbo (2. točka izreka), da naj okrajno sodišče pri navedeni nepremičnini izbriše zaznambo razlastitvenega postopka (3. točka izreka), in da bo o stroških postopka odločeno v posebni odločbi (4. točka izreka).

3.Zaradi istega razloga je prvostopenjski organ s sklepom št. 352-7/2023-6258-38 z dne 8. 10. 2024 (v nadaljevanju drugi izpodbijani akt), ki se je nanašal na A. d. d. kot služnostnega upravičenca in v katerem je tožnik sodeloval kot stranski udeleženec, ustavil postopek omejitve lastninske pravice na nepremičnini parc. št. 984/2 k. o. ... (1. točka izreka), sklenil, da bo o omejitvi lastninske pravice na nepremičnini parc. št. 984/1 k. o. ... odločeno s posebno odločbo (2. točka izreka), da naj okrajno sodišče pri navedeni nepremičnini izbriše zaznambo razlastitvenega postopka (3. točka izreka), in da bo o stroških postopka odločeno v posebni odločbi (4. točka izreka).

4.Iz obrazložitve prvega in drugega izpodbijanega akta izhaja, da je služnostna zavezanka umaknila zahtevo za ustanovitev služnosti v javno korist na nepremičnini parc. št. 984/2 k. o. ..., saj po njej ne potekata nadzemna daljnovoda v upravljanju tožnika in A. d. d., vztraja pa pri ustanovitvi služnosti v javno korist na nepremičnini parc. št. 984/1 k. o. .... Kljub parcelaciji nepremičnine parc. št. 984 k. o. ... se pravni položaj ni poslabšal za nobeno izmed strank upravnega postopka. Parcelacija pa tudi ni bistveno spremenila nepremičnine parc. št. 984 k. o. .... Nadzemna daljnovoda potekata po nepremičnini parc. št. 984/1 k. o. ... in ne po parc. št. 984/2 k. o. .... Zaradi umika in dejstva, da na nepremičnini parc. št. 984/2 k. o. ... ni daljnovodov, da bi bilo treba varovati pravice tožnika in A. d. d. kot služnostnih upravičencev, je prvostopenjski organ ustavil postopek omejitve lastninske pravice. Postopek bo nadaljeval le glede nepremičnine parc. št. 984/1 k. o. ..., po kateri omenjena daljnovoda potekata. Posledično je treba zaznambo razlastitvenega postopka, ki je bil zaveden tudi na nepremičnini parc. št. 984/2 k. o. ..., izbrisati.

5.Tožnik je zoper prvo in drugo izpodbijani akt vložil pritožbo, ki ju je Ministrstvo za naravne vire in prostor zavrglo. Ugotovilo je še, da stroškov postopka ni.

Bistvene navedbe strank v upravnem sporu

6.Tožnik je vložil tožbo zoper prvi in drugi izpodbijani akt. Navaja, da si oba daljnovoda delita varovalni pas in potekata prek iste nepremičnine. Ker pa je prvostopenjski organ s sklepom uvedel postopek za nepremičnino parc. št. 984 k. o. ..., je postopek mogoče voditi le glede te nepremičnine. Identifikacijski znak nepremičnine predstavlja "identiteto" nepremičnine. Iz določb Zakona o urejanju prostora (ZUreP-3) namreč izhaja prepoved prometa z nepremičnino in njenega bistvenega spreminjanja. Ker je služnostna zavezanka izvedla parcelacijo in je prišlo do ukinitve parc. št. 984 k. o. ..., to po njegovem mnenju predstavlja bistveno spreminjanje nepremičnine. Meni, da bi prvostopenjski organ zaradi izvedene parcelacije moral postopek ustaviti po uradni dolžnosti oziroma predlog služnostne zavezanke zavrniti, ker je objekt upravnega postopka prenehal obstajati. Tožnik bi si v takem primeru izboljšal svoj pravni položaj, saj ne bi bil več stranka v postopku. Dodaja, da je glede na 134. člen Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) mogoč le umik zahteve do celote. Opozarja, da 2. točka izreka prvega in drugega izpodbijanega akta ni izvršljiva.

7.Toženka na tožbo ni odgovorila. Predložila je spisa, ki se nanašata na to zadevo (tretji odstavek 38. člena Zakona o upravnem sporu - ZUS-1).

K I. točki izreka

8.Tožba ni dovoljena.

9.Upravni spor je glede na 2. člen ZUS-1 dopusten glede zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnika, in drugih aktov, kadar tako določa zakon. Tako se v skladu z drugim odstavkom 5. člena ZUS-1 v upravnem sporu lahko izpodbijajo tisti sklepi, s katerimi je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan. Navedena določba določa, kateri akti, ki niso upravni akti iz 2. člena ZUS-1, se smejo izpodbijati v upravnem sporu, ne pa tudi, kdo ima za to pravni interes. Tega ima, kot bo pojasnjeno, le oseba, ki si s tožbo v upravnem sporu lahko izboljša svoj pravni položaj. To pomeni, da mora verjetno izkazati, da bi ugoditev njegovi zahtevi pomenila zanj določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči, oziroma da bi si v primeru ugoditve tožbi izboljšal svoj pravni položaj. Na obstoj pravnega interesa mora sodišče paziti po uradni dolžnosti ves čas trajanja upravnega spora.

10.Sodišče tožbo zavrže s sklepom, če ugotovi, da odločanje o sporu ne spada v sodno pristojnost (1. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1), in če upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, očitno ne posega v tožnikovo pravico ali v njegovo neposredno, na zakon oprto osebno korist (6. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1).

11.V konkretnem primeru se je upravni postopek začel na podlagi vloge služnostne zavezanke in se je vodil v korist služnostnih upravičencev (tožnika in A, d. d.). Služnostna zavezanka je zaradi parcelacije nepremičnine parc. št. 984 k. o. ... na parc. št. 984/1 in 984/2, obe k. o. ..., delno umaknila zahtevo, zato je upravni organ z izpodbijanima aktoma ustavil postopek v delu, ki se nanaša na ustanovitev služnosti na nepremičnini parc. št. 984/2 k. o. ....

12.Tožnik ustavitvi postopka za nepremičnino parc. št. 984/2 k. o. ... dejansko ne nasprotuje, želi si le, da bi se ustavitev nanašala tudi na nepremičnino parc. št. 984/1 k. o. ..., in v zvezi s tem podaja svoje argumente. Vendar pa v tem delu upravni postopek še ni zaključen. Posledično lahko tožnik vse svoje argumente o tem, da je z izvedeno parcelacijo prvotnega zemljišča prišlo do bistvene spremembe te nepremičnine, uveljavlja v še vedno odprtem upravnem postopku. Izdana izpodbijana sklepa v nobenem delu ne posegata v tožnikovo pravico podajanja vsebinskih ugovorov v še odprtem upravnem postopku, s tem pa ne posegata niti v njegov pravni položaj. Nenazadnje tožnik z vloženo tožbo želene posledice (ustavitev postopka tudi za nepremičnino parc. št. 984/1 k. o. ...) sploh ne more doseči oziroma bi se mu z ugoditvijo tožbenemu zahtevku pravni položaj poslabšal, saj bi bil zoper njega ponovno odprt upravni postopek v celotnem delu. To pa pomeni, da pravnega interesa za odpravo prvega in drugega izpodbijanega akta nima.

13.Sodišče še zavrača tožnikovo razlago drugega odstavka 134. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, da se lahko zahtevek zoper nasprotno stranko umakne le v celoti. Takšna omejitev iz zakonskega besedila ne izhaja.

14.Ker je sodišče na podlagi zgoraj obrazloženega ugotovilo, da prvi in drugi izpodbijani akt, ki se izpodbijata s tožbo na podlagi prve alineje prvega odstavka 33. člena ZUS-1, v zvezi z nepremičnino parc. št. 984/2 k.o. ...očitno ne posegata v tožnikovo pravico ali v njegovo neposredno, na zakon odprto osebno korist, je tožbo na podlagi 1. in 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo.

K II. točki izreka

15.Odločitev o stroških postopka temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri v primeru, če sodišče tožbo zavrže, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

-------------------------------

1prim. sklep Vrhovnega sodišča I Up 13/2023 z dne 24. 5. 2023