Jedro

Zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse za umik pritožbe je tretji toženec vložil predlog za obročno plačilo sodne takse, ki ga je sodišče prve stopnje zavrnilo s sklepom z dne 19. 5. 2017, višje sodišče pa je dne 16. 8. 2017 zavrnilo tudi njegovo pritožbo zoper odločitev prvostopenjskega sodišča. Posledično je bilo o obveznosti tretjega toženca plačati sodno takso za umik pritožbe v tem postopku že pravnomočno odločeno. Argument, da gre za drug postopek iz razloga, ker odločanje sodišča o tem konkretnem predlogu poteka v letu 2019 v primerjavi z odločanjem sodišč v letu 2017, ni utemeljen.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo ugovor tretjega toženca zoper nalog za plačilo sodne takse z dne 21. 5. 2019 (I. točka izreka) in zavrnilo predlog tretjega toženca za oprostitev sodne takse po plačilnem nalogu z dne 21. 5. 2019 (II. točka izreka).

2. Zoper sklep se iz razloga zmotne uporabe materialnega prava pritožuje tretji toženec, predlaga ugoditev pritožbi in spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se ugodi predlogu za oprostitev plačila sodne takse oziroma da se izpodbijani sklep delu razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

3. Pritožba ni utemeljena.

**Glede ugovora zoper plačilni nalog**

4. Sodišče prve stopnje je na podlagi določbe prvega odstavka 34.a člena Zakona o sodnih taksah – ZST-1 pravilno pojasnilo, da obstajajo le taksativno našteti razlogi za vložitev ugovora zoper plačilni nalog; da taksna obveznost ni nastala, da je sodišče takso napačno odmerilo ali da je taksa že plačana. Razlog, da zavezanec za plačilo sodne takse ne more plačati, ni eden izmed dovoljenih razlogov za ugovor. Tako je tudi po presoji višjega sodišča odločitev v I. točki izreka izpodbijanega sklepa pravilna.

**Glede predloga za oprostitev plačila sodne takse**

5. Ni utemeljena pritožbena navedba, da bi moralo sodišče ob vložitvi predloga za oprostitev plačila sodne takse, vloženega v letu 2019, ponovno presojati pogoje za oprostitev plačila sodne takse. Kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, je za isto procesno dejanje tretji toženec že izčrpal pravna sredstva po določbah ZST-1. Zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse za umik pritožbe je tretji toženec namreč vložil predlog za obročno plačilo sodne takse, ki ga je sodišče prve stopnje zavrnilo s sklepom z dne 19. 5. 2017, višje sodišče pa je dne 16. 8. 2017 zavrnilo tudi njegovo pritožbo zoper odločitev prvostopenjskega sodišča. Posledično je bilo o obveznosti tretjega toženca plačati sodno takso za umik pritožbe v tem postopku že pravnomočno odločeno. Argument, da gre za drug postopek iz razloga, ker odločanje sodišča o tem konkretnem predlogu poteka v letu 2019 v primerjavi z odločanjem sodišč v letu 2017, ni utemeljen. Glede na vse navedeno tretji toženec z vlaganjem novih predlogov do izteka roka za plačilnega naloga, katerih namen je podaljševanje roka za plačilo sodne takse, ne more uspeti.

6. Ker pritožbeni razlogi niso podani in tudi ne razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP), pri čemer je presojalo le tiste pritožbene navedbe, ki so odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP).