Jedro

Podatki o zadevi" so obvezna sestavina vloge, tako da mora organ za BPP v primeru, če ti podatki v vlogi manjkajo, z njo ravnati kot z nepopolno vlogo (67. člen ZUP). Kaj v tem pogledu pomenijo "podatki o zadevi" iz zakonskega besedila ne izhaja, vendar pa je mogoče o tem sklepati že po obsegu podatkov, ki jih kot obvezne predpisujeta oba navedena zakona - gre izključno za najosnovnejše podatke, brez katerih vloge sploh ni mogoče obravnavati. Enako sklepanje omogoča vsebina obrazca, ki je po prvem odstavku 32. člena ZBPP predpisan za vložitev prošnje za dodelitev BPP. Ta obrazec (obrazec BPP št. 1) pod rubriko III, "podatki o zadevi", v predvidenem prostoru že na prvi pogled ne omogoča navedb, ki bi presegale formalno oznako zadeve, torej opravilno številko in vrsto spora.

ZUP razlikuje med procesnim položajem, ko vloge sploh ni mogoče obravnavati, ker ne vsebuje najosnovnejših podatkov za to (67. člen) in položajem, ko je vlogo sicer mogoče obravnavati, vendar stranka ne predloži dokazov, na podlagi katerih bi se organ lahko prepričal o utemeljenosti njenega zahtevka. Določba, da organ v takem primeru postopek nadaljuje, zato smiselno pomeni, da mora organ odločiti na podlagi podatkov, ki so mu na voljo, oziroma nadaljevati ugotovitveni postopek.

Izrek

I. Tožbi se ugodi tako, da se sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 1479/2019 z dne 4. 9. 2019 odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponoven postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Toženka je z izpodbijanim sklepom zavrgla tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) v zvezi z vložitvijo tožbe zaradi zdravniške napake in kršitve pojasnilne dolžnosti v zvezi z operacijo prstov na stopalu dne .... Iz obrazložitve izhaja, da je toženka tožnico pozvala, naj svojo prošnjo za BPP v roku 8 dni dopolni tako, da (med drugim) predloži odškodninska zahtevka zoper A.. in zavarovalnico B.. Ob tem jo je opozorila, da bo njeno prošnjo v primeru, če je ne bo pravočasno dopolnila, zavrgla oziroma zavrnila. Tožnica ji je predložila kopijo dopisa zavarovalnice B. zavrnitvi odškodninskega zahtevka ter kopijo dopisa njene pooblaščenke s poizvedbo o tem, pri kateri zavarovalnici je zavarovana odškodninska odgovornost. Toženka zato ugotavlja, da tožnica ni predložila zahtevanih manjkajočih listin, zaradi česar ni bilo mogoče preveriti izpolnjevanja tako imenovanega vsebinskega pogoja za dodelitev BPP iz 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), tako da je prošnja za dodelitev BPP nepopolna in nesposobna obravnavanja. Zato je toženka to prošnjo po drugem odstavku 67. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) zavrgla.

2. Tožnica se z odločitvijo ne strinja in vlaga tožbo, v kateri navaja, da "zakon nikjer ne določa, da mora predložiti odškodninski zahtevek zoper izvajalca zdravstvene storitve in zoper zavarovalnico", da gre za medicinske podatke, ki jih varuje Zakon o varstvu osebnih podatkov in da službi za BPP ne bo posredovala "vseh intimnih podatkov", ki jih je navedla v odškodninskem zahtevku. Iz predloženih listin izhaja, da je bil zahtevek vložen, tožnica pa s službo za BPP ne bo razpravljala o pravilnosti zapisa zavrnitve zahtevka s strani zavarovalnice. Služba za BPP bi lahko "kot običajno pozvala odvetnico, da pojasni, ne pa stranke, tako da je služba kršila vsa pravila, ki jih določba ZBPP". Tožnica zato sodišču predlaga, naj tožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da tožnici dodeli zaprošeno BPP, poleg tega pa, naj toženki naloži povračilo tožničinih stroškov upravnega spora v roku 15 dni, po preteku tega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3. Toženka je sodišču dostavila upravni spis, ki se nanaša na obravnavano zadevo, na tožbo pa ni odgovorila.

4. Tožba je utemeljena.

5. Toženka je tožničino prošnjo za dodelitev BPP zavrgla na podlagi presoje, da je njena vloga nepopolna in je zato ni mogoče obravnavati.

6. Po drugem odstavku 34. člena ZBPP ravna pristojni organ za BPP po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek, torej ZUP, če ZBPP ne določa drugače. Ker ZBPP nima splošnih določb o obveznih sestavinah vloge, je treba v tem pogledu upoštevati prvi odstavek 66. člena ZUP, po katerem mora biti vloga razumljiva in obsegati vse, kar je treba, da se lahko obravnava, predvsem (med drugim) navedbo organa, zadevo, zahtevek oziroma predlog, ime vlagatelja in njegov naslov. Po drugem odstavku istega člena mora vloga vsebovati tudi druge sestavine, ki jih določa zakon ali drug predpis. Tako določbo ima tudi ZBPP, ki v drugem odstavku 32. člena določa podatke, ki jih mora vsebovati prošnja za BPP, med drugim tudi "podatke o zadevi" (četrta alineja).

7. Glede na povzeto zakonsko ureditev so "podatki o zadevi" obvezna sestavina vloge, tako da mora organ za BPP v primeru, če ti podatki v vlogi manjkajo, z njo ravnati kot z nepopolno vlogo (67. člen ZUP). Kaj v tem pogledu pomenijo "podatki o zadevi" iz zakonskega besedila ne izhaja, vendar pa je mogoče o tem sklepati že po obsegu podatkov, ki jih kot obvezne predpisujeta oba navedena zakona - gre izključno za najosnovnejše podatke, brez katerih vloge sploh ni mogoče obravnavati. Enako sklepanje omogoča vsebina obrazca, ki je po prvem odstavku 32. člena ZBPP predpisan za vložitev prošnje za dodelitev BPP. Ta obrazec (obrazec BPP št. 1) pod rubriko III, "podatki o zadevi", v predvidenem prostoru že na prvi pogled ne omogoča navedb, ki bi presegale formalno oznako zadeve, torej opravilno številko in vrsto spora.

8. Podatki, ki presegajo navedeni obseg, tudi smiselno ne pomenijo več temeljnih podatkov, ki omogočajo obravnavanje vloge, temveč so lahko le predmet trditvene podlage oziroma ugotavljanja dejanskega stanja. To ureja prvi odstavek 33. člena ZBPP, ki organu daje pooblastilo, da zbere "druge podatke iz drugega odstavka prejšnjega člena (…) kadar in če je to potrebno", torej tudi "podatke o zadevi", med drugim zato, „da se dodeli BPP“ (prva alineja prvega odstavka 33. člena). Taka ureditev po presoji sodišča organu ne daje podlage za to, da bi podatke o zadevi, ki presegajo prej opisani, najosnovnejši obseg, štel za nujno sestavino vloge v smislu 66. člena ZUP.

9. S tem, ko je toženka od tožnice zahtevala predložitev listin v zvezi z zadevo, zaradi katere je tožnica zaprosila za BPP, torej dejansko ni zahtevala dopolnitve vloge v smislu prvega odstavka 67. člena ZUP, temveč predložitev dokazov v smislu drugega odstavka 140. člena ZUP. V takem primeru pa organ zgolj zato, ker stranka v določenem roku ne predloži dokazov, ne sme zahteve zavreči po drugem odstavku 67. člena ZUP, temveč mora postopek nadaljevati (tretji odstavek 140. člena ZUP).

10. Povedano drugače: ZUP razlikuje med procesnim položajem, ko vloge sploh ni mogoče obravnavati, ker ne vsebuje najosnovnejših podatkov za to (67. člen) in položajem, ko je vlogo sicer mogoče obravnavati, vendar stranka ne predloži dokazov, na podlagi katerih bi se organ lahko prepričal o utemeljenosti njenega zahtevka. Določba, da organ v takem primeru postopek nadaljuje, zato smiselno pomeni, da mora organ odločiti na podlagi podatkov, ki so mu na voljo, oziroma nadaljevati ugotovitveni postopek.

11. Toženka je v bistvu storila prav to, namreč odločila na podlagi podatkov, ki so ji bili na voljo, saj je svojo odločitev med drugim utemeljila z navedbo, da se na podlagi tožničine vloge ni mogla prepričati, ali je izpolnjen vsebinski pogoj za dodelitev BPP iz 24. člena ZBPP. Vendar pa te svoje ugotovitve ni oprla na vsebinsko presojo dokazov, ki jih je imela na razpolago, saj se ni v ničemer opredelila do vsebine listin, za katere sicer navaja, da jih je tožnica pravočasno predložila.

12. V nobenem primeru pa po povedanem niso bili izpolnjeni pogoji za zavrženje vloge kot nepopolne po drugem odstavku 67. člena ZUP. Sodišče je zato v skladu s tretjo točko prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tožbi ugodilo in izpodbijani sklep odpravilo. Po tretjem odstavku istega člena v takem primeru sodišče vrne upravno zadevo organu, ki je upravni akt izdal, v ponoven postopek. Po četrtem odstavku istega člena je organ v tem postopku vezan na stališča sodišča, ki se tičejo postopka.

13. V zadevi ni šlo za kakršenkoli spor o dejanskem stanju, temveč izključno za pravilno uporabo določb upravnega postopka, zato je sodišče v skladu s prvim odstavkom 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave, na seji.

14. Ker je sodišče tožbi ugodilo, je tožnica po tretjem odstavku 25. člena ZUS-1 upravičena do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku, v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožnika v upravnem sporu. Zadeva je bila rešena na seji, tožnico pa je v postopku zastopala odvetnica, zato se ji priznajo stroški upravnega spora v višini 285,00 EUR, povečani za 22 % DDV, torej skupno 347,70 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika). Zakonske zamudne obresti od stroškov postopka tečejo od poteka roka za prostovoljno plačilo (prvi odstavek 290. člena OZ).

15. Tožnica je svojo vlogo sicer naslovila "tožba in prošnja za taksno oprostitev", vendar se njena vsebina v ničemer ne nanaša na taksno oprostitev. Ker se v postopkih odločanja o dodelitvi BPP taksa ne plača že po določbi četrtega odstavka Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1), bi bila tožničina zahteva za oprostitev plačila sodne takse v vsakem primeru brezpredmetna, zato sodišče tega vprašanja ni podrobneje razčiščevalo.