Jedro

Tožena stranka je upoštevala pravno mnenje in pripombe, ki jih je sodišče izrazilo v sodbi, s katero je odpravilo prejšnjo odločbo tožene stranke. Zato je tožba neutemeljena.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Oddelek za gospodarstvo skupščine občine je z odločbo z dne 28.8.1991 izdal investitorjema, ki sta prizadeti stranki v tem upravnem sporu, lokacijsko dovoljenje za namestitev strehe na poslovnem objektu - kovinostrugarski delavnici, ob pogojih, ki so navedeni v lokacijski dokumentaciji. Tožena stranka je z odločbo z dne 10.2.1992 zavrnila pritožbo tožnikov. Zoper to odločbo sta tožnika sprožila upravni spor. Vrhovno sodišče Republike Slovenije je s sodbo z dne 10.9.1992 tožbi ugodilo in odpravilo odločbo tožene stranke. Po prejemu te sodbe je tožena stranka z izpodbijano odločbo odpravila odločbo prvostopnega organa in zadevo vrnila temu organu v ponovni postopek. V obrazložitvi te odločbe tožena stranka povzema pomanjkljivosti, na katere je opozorilo sodišče in nalaga prvostopnemu organu, da ustrezno dopolni dejansko stanje in odpravi prikazane pomanjkljivosti ter nato o zadevi ponovno odloči. Tožeča stranka v tožbi navaja, da tožena stranka ni navedla vseh njenih zahtevkov za odpravo pomanjkljivosti, ki so bistvene za pravično rešitev. Z nezakonito graditvijo je tožeča stranka oškodovana za zdravo bivanje v svoji stanovanjski hiši. Povečan je smrad, prah, hrup in osenčenost, ker je zmanjšan pretok vetra. Zmanjšana je tudi požarna varnost, ker investitorja držita pri vhodu jeklenko za avtogeno varjenje, zaboj kontejner z opilki pa na dvorišču. K temu so prispevali tudi prvostopni in drugostopni upravni organ ter inšpekcijske službe v občini zaradi svoje nestrokovnosti in ker ne upoštevajo koristi ljudi. Prosi za pravično rešitev te zadeve. Tožena stranka predlaga zavrnitev tožbe iz razlogov, navedenih v njeni odločbi.

Tožba ni utemeljena.

Po določbi 62. člena zakona o upravnih sporih je pristojni upravni organ vezan na pravno mnenje, ki ga je sodišče izrazilo v svoji sodbi, s katero je odpravilo izpodbijani upravni akt, kot tudi na pripombe sodišča glede vodenja upravnega postopka. Sodišče ugotavlja, da je tožena stranka ravnala v skladu s to zakonsko določbo, saj je v izpodbijani odločbi v celoti povzela pravno mnenje in vse pripombe sodišča ter naložila prvostopnemu organu, da odpravi vse pomanjkljivosti glede dejanskega stanja. Te pomanjkljivosti se nanašajo le na ugotavljanje tistih dejanskih okoliščin, ki so pravno relevantne za zakonito odločitev upravnega organa glede izdaje zahtevanega lokacijskega dovoljenja (za namestitev strehe na delavnici investitorjev), ne pa tudi na druge pomanjkljivosti, ki bi naj po tožbenih trditvah izvirale iz obratovanja delavnice investitorjev.

Predmet tega upravnega spora je samo presoja zakonitosti izpodbijane odločbe tožene stranke. Zato se sodišče ni spuščalo v obravnavanje tistih tožbenih navedb, ki se nanašajo na obratovanje delavnice investitorjev.

Ker je, po presoji sodišča, izpodbijana odločba tožene stranke zakonita, je na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih tožbo kot neutemeljeno zavrnilo. Določbe navedenega zakona je sodišče smiselno uporabilo kot republiški predpis skladno z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS št. 1/91-I).