Up-892/06

9.6.2006

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A., Ž. in Ž., ki jo zastopa mag. B. B. iz Z. Z., na seji senata dne 9. junija 2006

sklenilo:

1.Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Up 615/2006 z dne 24. 5. 2006 v zvezi s sodbo Upravnega sodišča št. U 674/2006 z dne 31. 3. 2006 in s 1. točko izreka sklepa Ministrstva za notranje zadeve št. 2143-782/2005 (1352-10) z dne 20. 2. 2006 se sprejme v obravnavo.

2.Do končne odločitve Ustavnega sodišča pritožnica ne sme biti prisilno odstranjena iz Republike Slovenije.

3.Ta sklep začne učinkovati z dnem vročitve Ministrstvu za notranje zadeve.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Ministrstvo za notranje zadeve (v nadaljevanju MNZ) je v 1. točki izreka zavrglo pritožničino ponovno prošnjo za azil. Pritožnica je vložila tožbo zoper sklep MNZ, ki ji je Upravno sodišče v delu, ki se nanaša na zavrženje ponovne prošnje za azil, ugodilo. MNZ je vložilo pritožbo zoper sodbo Upravnega sodišča, ki ji je Vrhovno sodišče ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je tožbo v tem delu zavrnilo.

2.Pritožnica meni, da sta Upravno in Vrhovno sodišče napačno razlagali določbo prvega odstavka 41. člena Zakona o azilu (Uradni list RS, št. 61/99 in nasl. – v nadaljevanju ZAzil). Iz prvega odstavka 41. člena ZAzil naj bi izhajalo, da sme upravni organ zavreči ponovno prošnjo za azil samo, če vlogi sploh niso priloženi dokazi, da so se po izdaji prejšnje odločbe okoliščine za prosilca za azil bistveno spremenile. Upravni organ naj ne bi smel meritorno presojati, ali so priloženi dokazi ustrezni in prepričljivi. Takšna presoja bi morala biti že predmet ponovnega meritornega postopka. Samo, če prosilec za azil ne bi priložil nobenih dokazov, naj bi bilo mogoče ponovno prošnjo za azil zavreči, drugače naj bi jo bilo treba vsebinsko obravnavati. Ker naj se Vrhovno sodišče do tega tožbenega očitka ne bi opredelilo, naj bi kršilo 22. člen Ustave. Vrhovno sodišče naj bi napačno uporabilo pravo o človekovih pravicah, ko naj bi pri presoji pritožničine zatrjevane pravice do združitve družine presojalo, kdo šteje za ožje družinske člane na podlagi 3. člena ZAzil. Meni, da bi Vrhovno sodišče moralo navedene trditve pritožnice presojati v okviru pravice do humanitarnega azila, ki zajema tudi pravico do družinskega življenja. Vrhovno sodišče naj bi pri presoji tudi napačno uporabilo zakonsko določbo, ki v času odločanja o pravicah pritožnice še ni veljala. Vrhovno sodišče naj bi svojo odločitev oprlo na določbe o t. i. subsidiarni zaščiti, ki naj bi začele veljati kasneje, namesto da bi jo oprlo na določbe o humanitarnem azilu.

3.Ker naj bi pritožnici z odstranitvijo iz Republike Slovenije nastale težko popravljive posledice, predlaga Ustavnemu sodišču začasno zadržanje izvršitve izpodbijanih odločb.

B.

4.Senat Ustavnega sodišča je sklenil, da sprejme ustavno pritožbo v obravnavo, pri čemer je glede na posebne okoliščine v tem primeru štel pooblastilo pooblaščenca za ustrezno. O utemeljenosti ustavne pritožbe bo odločalo Ustavno sodišče, ki bo presodilo, ali so bile z izpodbijanimi odločbami pritožnici kršene človekove pravice oziroma temeljne svoboščine.

5.Če je ustavna pritožba sprejeta v obravnavo, lahko po določbi 58. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju ZUstS) senat ali Ustavno sodišče na nejavni seji zadrži izvršitev posamičnega akta, ki se z ustavno pritožbo izpodbija, če bi z izvršitvijo lahko nastale težko popravljive škodljive posledice. S tem, ko je Vrhovno sodišče z izpodbijano sodbo pritožbi MNZ zoper 1. točko izreka sodbe Upravnega sodišča ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je tožbo zavrnilo, je postala 1. točka izreka sklepa MNZ pravnomočna (zavrženje ponovne prošnje za azil). Ker je bila pritožnici prošnja za azil že pravnomočno zavrnjena v prejšnjem postopku (odločba MNZ št. 2143-782/2005 (1352-10) z dne 21. 10. 2005), bi lahko bila na podlagi 40. člena ZAzil prisilno odstranjena z ozemlja Republike Slovenije, še preden bi Ustavno sodišče odločilo o njeni ustavni pritožbi in s tem o morebitni kršitvi ustavnih pravic. Ker s samim zadržanjem sklepa MNZ, s katerim je bila zavržena ponovna prošnja za azil pritožnice, ne bi preprečili nastanka škodljivih posledic, je senat Ustavnega sodišča na podlagi drugega odstavka 40. člena ZUstS v zvezi z 49. členom ZUstS kot način izvršitve sprejema ustavne pritožbe določil, da se do končne odločitve Ustavnega sodišča pritožnice ne sme prisilno odstraniti iz Republike Slovenije.

C.

6.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prvega odstavka 54. člena in drugega odstavka 40. člena ZUstS v zvezi z 49. členom ZUstS ter prve alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko.

Predsednica senata Milojka Modrijan

6. 7. 2006

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku odločanja o ustavni pritožbi A. A., Ž. in Ž., ki jo zastopa mag. B. B. iz Z. Z., na seji dne 6. julija 2006

sklenilo:

Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Up 615/2006 z dne 24. 5. 2006 v zvezi s sodbo Upravnega sodišča št. U 674/2006 z dne 31. 3. 2006 in s 1. točko izreka sklepa Ministrstva za notranje zadeve št. 2143-782/2005 (1352-10) z dne 20. 2. 2006 se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Ministrstvo za notranje zadeve (v nadaljevanju MNZ) je s 1. točko izreka sklepa zavrglo pritožničino ponovno prošnjo za azil. Pritožnica je vložila tožbo zoper sklep MNZ, ki ji je Upravno sodišče v delu, ki se nanaša na zavrženje ponovne prošnje za azil, ugodilo. MNZ je vložilo pritožbo zoper sodbo Upravnega sodišča, ki ji je Vrhovno sodišče ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je tožbo v tem delu zavrnilo.

2.Pritožnica meni, da sta Upravno in Vrhovno sodišče napačno razlagali določbo prvega odstavka 41. člena Zakona o azilu (Uradni list RS, št. 61/99 in nasl. – v nadaljevanju ZAzil). Iz prvega odstavka 41. člena ZAzil naj bi izhajalo, da sme upravni organ zavreči ponovno prošnjo za azil samo, če vlogi sploh niso priloženi dokazi, da so se po izdaji prejšnje odločbe okoliščine za prosilca za azil bistveno spremenile. Ker naj se Vrhovno sodišče do tega tožbenega očitka ne bi opredelilo, naj bi kršilo 22. člen Ustave. Vrhovno sodišče naj bi napačno presojalo pritožničine navedbe v zvezi s pravico do združitve družine v okviru 3. člena ZAzil. Pritožnica meni, da bi jih moralo presojati v okviru pravice do humanitarnega azila. Vrhovno sodišče naj bi pri presoji tudi napačno uporabilo zakonsko določbo, ki v času odločanja o pravicah pritožnice še ni veljala.

3.Ustavno sodišče je na podlagi prve alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr. – v nadaljevanju Poslovnik) zadevo obravnavalo prednostno. Senat Ustavnega sodišča je s sklepom št. Up-892/06 z dne 9. 6. 2006 ustavno pritožbo sprejel v obravnavo. V skladu z določbo 56. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju ZUstS) je bila ustavna pritožba poslana Vrhovnemu sodišču in MNZ. Vrhovno sodišče in MNZ nanjo nista odgovorila.

4.Ustavno sodišče je vpogledalo v spis MNZ, voden v zadevi, v kateri so bili izdani izpodbijani akti.

B.

5.Po prvem odstavku 50. ZUstS lahko vsakdo ob pogojih, ki jih določa ta zakon, vloži pri Ustavnem sodišču ustavno pritožbo, če meni, da mu je s posamičnim aktom državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil kršena njegova človekova pravica ali temeljna svoboščina. Vsakdo, ki zahteva sodno varstvo svojih pravic in pravnih interesov, mora izkazati pravni interes: kot verjetno mora izkazati, da bo ugoditev njegovi zahtevi pomenila zanj določeno korist (izboljšanje pravnega položaja), ki je brez tega ne more doseči. Pravni interes mora biti izkazan tudi za vložitev ustavne pritožbe. Na obstoj pravnega interesa mora Ustavno sodišče paziti po uradni dolžnosti ves čas postopka.

6.Prosilci za azil in begunci morajo spoštovati zakone, druge predpise in splošne pravne akte Republike Slovenije (prvi odstavek 17. člena ZAzil). Na podlagi prvega odstavka 32. člena ZAzil mora biti prosilec za azil ves čas postopka dosegljiv pristojnim organom, vsako spremembo svojega naslova mora sporočiti pristojnemu organu brez odlašanja. Po določbi pete alineje prvega odstavka 42. člena ZAzil se ne glede na to, na kateri stopnji je postopek, prošnja za azil šteje za umaknjeno in se postopek s sklepom ustavi, če je iz uradnih evidenc pristojnega organa, ki vodi postopek, razvidno, da je prosilec za azil samovoljno zapustil azilni dom ali njegovo izpostavo in se v roku treh dni od samovoljne zapustitve ni vrnil v azilni dom ali njegovo izpostavo.

7.MNZ je pri predložitvi spisa pojasnilo, da je bila pritožnica po vložitvi ponovne prošnje za azil razseljena k svoji družini (očetu, sestri in bratu). Dne 1. 6. 2006 naj bi se na lastno željo vrnila v azilni dom. Dne 6. 6. 2006 naj bi azilni dom samovoljno zapustila. Pritožnica naj ne bi sporočila svojega novega naslova pristojnemu organu, niti naj tega ne bi storil njen pooblaščenec. Zato MNZ ne ve, kje se pritožnica trenutno nahaja. Ustavno sodišče je po sprejemu ustavne pritožbe vpogledalo v spis MNZ, ki vsebuje izpisek iz uradne evidence o prosilcih, nastanjenih v azilnem domu (tretja alineja prvega odstavka 63.a člena ZAzil). Ugotovilo je, da je pritožnica 6. 6. 2006 samovoljno zapustila Azilni dom in se vanj v roku treh dni ni vrnila. MNZ bi tako na podlagi pete alineje prvega odstavka 42. člena ZAzil postopek za priznanje azila ustavilo.

8.Glede na navedeno pritožnica nima več pravnega interesa za nadaljevanje postopka s to ustavno pritožbo, saj se z odločitvijo Ustavnega sodišča njen pravni položaj ne bi izboljšal. Ustavno sodišče je zato ustavno pritožbo zavrglo.

C.

9.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi prvega odstavka 55. člena v zvezi s prvim odstavkom 50. člena ZUstS in prve alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika v sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk, Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejelo soglasno.

Predsednik dr. Janez Čebulj

zanj

Podpredsednica dr. Mirjam Škrk