Jedro

Adekvatna posledica nezakonite odpovedi delovnega razmerja je prekinitev kolektivnega nezgodnega zavarovanja. Zato je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da se tožnikova škoda kaže v tem, da bi moral, v kolikor bi želel zavarovalno razmerje nadaljevati, sam plačevati zavarovalne premije. Okoliščina, da naj bi v ključnem obdobju dejansko do zavarovalnega primera prišlo in bi bil tožnik, če bi bilo pogodbeno razmerje sklenjeno, upravičen do zavarovalnine, pa ni več v neposredni vzročni zvezi z ravnanjem tožene stranke.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika, naj mu tožena stranka izplača znesek zavarovalnine oziroma odškodnine v višini 2.024,70 EUR z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 5.10.2003 dalje do plačila. Po izvedenem dokaznem postopku je ugotovilo, da tožnik ni imel v času, ko naj bi se mu pripetil zavarovalni primer, sklenjene veljavne zavarovalne pogodbe z zavarovalnico in je zato odločilo, da do zavarovalnine ni upravičen, prav tako pa ni upravičen od tožene stranke terjati plačila odškodnine, ki po svoji višini ustreza znesku zavarovalnine po pogodbi o nezgodnem zavarovanju, ker posledic nezakonite odpovedi delovnega razmerja tožene stranke ni mogoče širiti v tem smislu, da bi bila vzročna zveza med nedopustnim ravnanjem tožene stranke podana tudi v zvezi z neizplačano zavarovalnino, do katere bi bil sicer tožnik upravičen, če bi imel sklenjeno kolektivno nezgodno zavarovanje.

Proti sodbi se pritožuje tožnik po pooblaščencu. V pritožbi ponavlja, da so bile njegove trditve v tožbi te, da predstavlja ravnanje tožene stranke, ki je izdala tožniku nezakonit sklep o prenehanju delovnega razmerja, protipravno ravnanje. Zaradi takega njenega ravnanja je tožniku prenehalo tudi zavarovalno razmerje. Ko je prišlo do zavarovalnega primera, ni prejel zavarovalnine, do katere bi bil sicer upravičen kot zavarovanec, zaposlen pri toženi stranki. V postopku je bilo namreč zanesljivo ugotovljeno, da je bil tožnik v času veljavnosti delovnega razmerja, to je od 1.1.1999 dalje, kolektivno nezgodno zavarovan pri toženi stranki, ki je bila hkrati njegov delodajalec. Pritožba meni, da je sodišče na te dejanske ugotovitve zmotno uporabilo materialno pravo. Kolektivno nezgodno zavarovanje je bilo namreč eno od ugodnosti delovnega razmerja. Sodišče mu je očitalo, da je odgovoren zaradi opustitve, ker sam ni sklenil zavarovalnega razmerja. Gre za pravno vprašanje, zato ne gre pričakovati, da je pritožnik lahko sploh razumel svojo dolžnost skleniti novo nezgodno zavarovanje. Poleg tega je tudi delovno sodišče zavzelo stališče, da mora biti zaradi reintegracije med pravdnima strankama vzpostavljeno tudi zavarovalno razmerje. S sklenitvijo morebitnega novega nezgodnega zavarovanja bi tožnik kvečjemu povečal znesek škode, ki mu je zaradi protipravnega prenehanja delovnega razmerja nastala, saj bi moral poravnati zavarovalno premijo. Tožnik je imel sklenjeno zavarovalno razmerje pod specifičnimi pogoji, zato sam ne bi mogel vzpostaviti razmerja, identičnega kolektivnemu nezgodnemu zavarovanju. Pritožnik še meni, da je sodišče zmotno uporabilo pravila o prekluziji v zvezi z navajanjem novih dejstev in predlaganjem novih dokazov. Tožena stranka je namreč na naroku 8.9.2006 priznala, da je do tožnikove poškodbe prišlo konec februarja 2002, zato tožeči stranki ni bilo dodatno potrebno argumentirati okoliščin, ki so poškodbi botrovale. Šele v nadaljevanju je tožena stranka ugovarjala, da tožeča stranka teh okoliščin ni dovolj določno opredelila, zato pritožnik meni, da je navedel vsa potrebna dejstva, ki dajejo podlago za ugoditev njegovemu tožbenemu zahtevku.

Pritožba ni utemeljena.

Tožena stranka je bila zavarovalnica, pri kateri je imel tožnik v času delovnega razmerja sklenjeno kolektivno nezgodno zavarovanje in sočasno njegov delodajalec. Tožnikov tožbeni zahtevek iz naslova plačila zavarovalnine je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo z argumentom, da do zavarovalnine ne more biti upravičen glede na nesporno ugotovljeno dejstvo, da v času, ko naj bi zavarovalni primer nastopil, ni imel sklenjenega zavarovalnega razmerja in to zavarovalno razmerje za nazaj niti ni moglo biti naknadno sklenjeno.

Zahtevek pa ni bil utemeljen niti na drugi tožbeni podlagi. Nedvomno predstavlja nezakonita odpoved delovnega razmerja škodno ravnanje tožene stranke oziroma kršitev pogodbe o zaposlitvi. V postopku je bilo ugotovljeno, da je tožnik v času zaposlitve pri toženi stranki imel sklenjeno kolektivno nezgodno zavarovanje, pri čemer je del premije plačeval sam, del pa mu je plačeval delodajalec. Vendar pa tudi v primeru, če bi tožniku v postopku uspelo dokazati nastop zavarovalnega primera, tožbenemu zahtevku ne bi bilo mogoče ugoditi. Pritožbeno sodišče namreč sprejema materialnopravno stališče sodišča prve stopnje o odsotnosti vzročne zveze, kot pravilno. Adekvatna posledica nezakonite odpovedi delovnega razmerja je prekinitev kolektivnega nezgodnega zavarovanja. Zato je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da se tožnikova škoda kaže v tem, da bi moral, v kolikor bi želel zavarovalno razmerje nadaljevati, sam plačevati zavarovalne premije. Okoliščina, da naj bi v ključnem obdobju dejansko do zavarovalnega primera prišlo in bi bil tožnik, če bi bilo pogodbeno razmerje sklenjeno, upravičen do zavarovalnine, pa ni več v neposredni vzročni zvezi z ravnanjem tožene stranke. Prvostopenjsko sodišče je zato tudi na tej podlagi pravilno tožbeni zahtevek zavrnilo.

Pritožbeno sodišče je neutemeljeno pritožbo tožeče stranke zavrnilo in ker tudi pri uradnem preizkusu izpodbijane sodbe v okviru razlogov, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, pomanjkljivosti ni ugotovilo, je potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. čl. ZPP).