Jedro

Pri objektivnih mejah pravnomočnosti sta za razsojo o tem, kdaj gre za isto stvar, pomembna tožbeni predlog ter dejanska podlaga zahtevka.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

: Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo tožbo tožeče stranke zaradi ugotovitve lastninske pravice, ker je o stvari že bilo pravnomočno razsojeno.

Zoper sklep se pravočasno pritožujejo tožeče stranke. Pritožbo vlagajo iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) ter predlagajo, da se napadeni sklep spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, pri čemer so pritožbeni stroški nadaljnji stroški tega postopka. V pritožbi tožeča stranka navaja, da ne gre za res iudicato. Pravna podlaga za vložitev tožbenega zahtevka v postopku, ki je tekel pod opr. št. P 3113/2004-I in ga je vložila M. S., so bila določila Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, medtem ko je pravna podlaga tožbenega zahtevka v tem postopku vsebovana v določilih ZTLR in Stvarno pravnega zakonika, ki določata pogoje za pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona ob izpolnjenih pogojih za priposestvovanje. Tožniki so lahko priposestvovanje dejansko utemeljeno uveljavljali šele v tem postopku, saj je jasno, da na lastni stvari priposestvovanja ni.

Sodišče prve stopnje ugotavlja, da je med istimi strankami že tekla pravda o obsegu skupnega premoženja in velikosti deležev na skupnem premoženju razvezanih zakoncev I. T. (ki je umrl še pred pričetkom te pravde) in M. S. (ki je umrla med pravdo). Sodišče je odločilo, da nepremičnine, vpisane v vložkih 575 in 576 k.o. B. - parc. št. 443/6 s stavbo in vložkih 795 in 796 k.o. M. - parc. št. 167/4 s stavbo, predstavljajo skupno premoženje, da sta deleža razvezanih in tudi že pokojnih zakoncev na skupnem premoženju enaka in da se iz zapuščine po pokojnem I. T. izloči solastninski delež na nepremičninah do ene polovice, toženci (v tej pravdi tožniki) pa so dolžni dopustiti, da se na nepremičninah vknjiži solastninska pravica v korist dedičev M. S. (sedaj tožencev). Sodba je postala pravnomočna dne 06.09.2006 s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. II Cp 144/2006. Pritožniki utemeljeno navajajo, da ne gre za že razsojeno stvar. Pri objektivnih mejah pravnomočnosti je za razsojo o tem, kdaj gre za isto stvar, pomemben tožbeni predlog ter dejanska podlaga zahtevka.

Določba Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (člen 51/2) določa za obstoj skupnega premoženja dve predpostavki, ki morata biti podani kumulativno; premoženje mora biti pridobljeno v času trajanja zakonske zveze in premoženje mora biti pridobljeno z delom. V pravdi P 3113/2004-I se je odločalo zgolj o tem, ali je sporno premoženje skupno premoženje in o višini deležev zakoncev na tem premoženju.

V tej zadevi pa tožbeni zahtevek temelji na zatrjevanju pridobitve lastninske pravice na podlagi priposestvovanja, ki naj bi se izvršilo po razvezi zakonske zveze med I. T. in M. S.. Za takšen način pridobitve lastninske pravice so odločilna drugačna dejstva kot za pridobitev skupnega premoženja in jih tožeča stranka v tožbi tudi navaja. V tej pravdi gre torej za drugačno dejansko stanje, kot je bilo obravnavano v zadevi P 3113/2004-I. Iz navedenega razloga ni moč reči, da je o zadevi že pravnomočno odločeno.

Pritožbi je bilo zato potrebno ugoditi, izpodbijani sklep razveljaviti in vrniti zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določilu 165. člena ZPP.