Up-54/97

15. 7. 1998

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe firme Z., d.d. K. iz ZRJ, ki jo zastopa M. K., odvetnica v L. na seji senata dne 15. julija 1998

s k l e n i l o :

Ustavna pritožba firme Z., d.d. K. zoper sodbo Vrhovnega sodišča RS opr. št. III Ips 31/96 z dne 14.11.1996, sodbo Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. Čpg 1290/95 z dne 19.12.1995 in sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani št. VII Pg 385/94 z dne 29.6.1995 se ne sprejme v obravnavo.

O b r a z l o ž i t e v

1.Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev nedopustnosti izvršbe proti pritožnici na temelju sklepa Temeljnega sodišča v Ljubljani I Ig 970/93, pri tem pa po zatrjevanju pritožnice kršilo njeno pravico do enakega varstva pravic (22. člen Ustave), ker je opravilo narok brez njene navzočnosti. Pritožbeno sodišče je prvo sodbo potrdilo in po pritožničinem stališču zagrešilo enako kršitev, ker ni sprejelo dokazov, ki jih je predlagala šele v pritožbi.

2.Vrhovno sodišče je revizijo zavrnilo, ker je ugotovilo, da je bil tožbeni zahtevek napak oblikovan: v zadevi I Ig 970/93 izvršba sploh ni naperjena zoper pritožnico. Ugotovilo je še, da bi tudi s pravilno postavljenim zahtevkom sedanja pritožnica ne mogla imeti uspeha, ker bi ji za tožbo manjkal pravni interes (v zadevi I Ig 970/93 ne gre za rubež njene terjatve). Zoper ti ugotovitvi pritožnica nima očitkov.

3.Vrhovno sodišče je v obrazložitvi zavrnilne sodbe še zapisalo, da "sicer ni bilo ugotoviti kršitev materialnega ali formalnega zakona, kar se po 386, členu ZPP upošteva po uradni dolžnosti". To ugotovitev izpodbija pritožnica z istimi argumenti kot prejšnji sodbi. Trdi slednjič, da je bilo zaradi kršitve procesnih določb tudi materialno pravo v sodbah prve in druge stopnje narobe uporabljeno.

4.Pritožnica predlaga, naj Ustavno sodišče vse tri sodbe razveljavi in vrne zadevo v novo sojenje.

5.Tudi če je bila z izpodbijano uporabo procesnega prava na prvih dveh stopnjah sojenja ali v zvezi z njo pritožnici kršena pravica iz 22. člena Ustave, kot zatrjuje - v presojo tega očitka se Ustavno sodišče ne spušča -, ta morebitna kršitev ne bi mogla imeti za pritožnico pomembnejših posledic, saj s tožbo tako in tako ne bi mogla imeti uspeha zaradi razlogov, ki jih je ugotovilo Vrhovno sodišče (2.točka te obrazložitve) in ki jim pritožnica tudi v ustavni pritožbi ne očita, da bi ji kršile katero od človekovih pravic, ki uživajo ustavnosodno varstvo tudi, kadar gre za pravno osebo. Ker po drugi strani pri očitkih, s katerimi skuša pritožnica utemeljitvi svojo ustavno pritožbo, ne gre za pomembna nova pravna vprašanja, ki bi jih bilo treba z odločanjem o tej zadevi rešiti, ustavne pritožbe ni bilo mogoče sprejeti.

6.A tudi ko bi ne bilo razlogov iz prejšnje točke te obrazložitve, bi ustavne pritožbe ne bilo mogoče sprejeti: s tako uporabo procesnih norm o možnostih tožnika za aktivno pravdanje, kot je prikazana in obrazložena v obrazložitvi sodbe Višjega sodišča, obe prvi sodišči nista odstopili od siceršnje sodne prakse; tega pritožnik niti ne zatrjuje in ne dokazuje.

Pravica do enakega sodnega varstva torej očitno ni bila kršena.

Z materialnopravnimi stališči, ki jih ni pravočasno uveljavljala in dokazovala v pravdi, pa stranka ne more utemeljevati ustavne pritožbe, ker v takem primeru ni spolnjen procesni pogoj iz prvega odstavka 51. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94).

7.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 2. in 1. alinee drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94) v senatu v sestavi: predsednica dr. Dragica Wedam-Lukić in člana mag. Matevž Krivic in Franc Testen. Predsednica senata

dr. Dragica Wedam-Lukić