Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnik je s tožbo od toženke primarno zahteval plačilo odškodnine v višini 9.360,69 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki mu je že bila prisojena in izplačana. S podrednim tožbenim zahtevkom pa je od toženke uveljavljal plačilo v korist stranskega interevenienta (delodajalca), ki mu je odstopil regresno terjatev do toženke. Tožnik je od svojega delodajalca (stranskega intervenienta) in toženke pred delovnim sodiščem uveljavljal plačilo nepremoženjske in premoženjske škode v višini 10. 400,76 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki izvira iz njegove poškodbe pri delu. Delovno sodišče v Celju je s pravnomočno delno zamudno sodbo Pd 8/2017 z dne 7. 11. 2017, v zvezi s sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča Pdp 36/2018 z dne 7. 6. 2018, delodajalcu naložilo, da tožniku za škodni dogodek z dne 4. 3. 2014, ki je predmet tega postopka, plača odškodnino za nepremoženjsko in premoženjsko škodo v skupni višini 10.400,76 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 7. 2015.1 Po pravnomočnosti sodbe te sodbe je biola zadeva v delu, ki se nanaša na toženko, odstopljena sodišču prve stopnje. Stranski intervenient, ki je imel pri toženki sklenjeno zavarovanje odgovornosti delodajalca, je tožniku na podlagi pravnomočne sodbe delovnega sodišča v celoti izplačal odškodnino s pripadki v skupni višini 13. 288,85 EUR. Toženka je ugovarjala, da ni podana niti krivdna niti objektivna odgovornost stranskega intervenienta, saj zatrjevani škodni dogodek ni izkazan. Delna zamudna sodba pa ne dokazuje odškodninske odgovornosti toženke, saj gre za navadno sosporništvo. Poleg tega je bil stranski intervenient v postopku pred delovnim sodiščem neskrben in je s svojo neaktivnostjo povzročil izdajo zamudne sodbe.

2. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožnik od toženke zahteval plačilo 9.360,69 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 7. 2015 dalje in pravdne stroške z zakonskimi zamudnimi obrestmi (I. točka izreka). Zavrnilo je tudi podrejeni tožbeni zahtevek, s katerim je tožnik od toženke zahteval, da plača stranskemu intervenientu 9.360,69 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 7. 2015 in pravdne stroške z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izrek). Tožniku je naložilo, da mora v roku 15 dni plačati toženki 49,47 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka).

3. Sodišče druge stopnje je zavrnilo tožnikovo pritožbo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Odločilo je, da tožnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

4. Predlog za dopustitev revizije zoper sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožnik. Predlaga dopustitev revizije zaradi odločitve o pravnih vprašanjih: 1) Ali lahko imetnik terjatve po tem, ko je prejel plačilo s strani enega solidarnega zavezanca, tožbeni zahtevek spremeni tako, da je prilagojen nastali spremembi imetnika materialnopravnega upravičenja, torej, da novemu imetniku (prej solidarnemu dolžniku) ni treba zoper istega dolžnika (solidarnega zavezanca do prvotnega imetnika terjatve in po izpolnitvi solidarne obveznosti zavezanca do plačnika) vlagati tožbe v novi pravdi, temveč tožbeni zahtevek oblikuje tako, da uveljavlja plačilo terjatve v korist novega imetnika terjatve? 2) Ali v primeru sočasnosti ni mogoča pogodbena cesija terjatve tožnika na izpolnitelja solidarne obveznosti? 3) Ali ni sodišče druge stopnje s tem, ko je sodišče prve stopnje dovolilo spremembo oziroma dopolnitev tožnikove tožbe, da toženka odškodnino plača namesto njemu stranskemu intervenientu, za katerega samo v 12. točki obrazložitve ugotavlja, da je s plačilom pridobil terjatev do zavarovalnice (torej neodvisno od pogodbene cesije), z zavrnitvijo zahtevka iz prej navedenih razlogov zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka in hkrati zmotno uporabilo materialno pravo?

5. Predlog ni utemeljen.

6. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da glede vprašanj, izpostavljenih v tožnikovem predlogu, niso podani pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Zato je njegov predlog za dopustitev revizije zavrnilo (367.c člen ZPP).

7. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

1 Stranski intervenient namreč ni odgovoril na tožbo. Tožnik je bil tedaj direktor stranskega intervenienta.