Jedro

Revizija je dopuščena glede vprašanj najema občinskega zemljišča za potrebe kamnoseške delavnice, po smrti očeta ter glede pravne varnosti z vidika pravice do premoženja. Predlagatelj je sin pokojnega kamnoseka, ki je v isti delavnici že za časa očetovega življenja opravljal svojo obrt.

Izrek

I. Revizija se dopusti glede naslednjih vprašanj: - Ali je sodišče zmotno uporabilo materialno pravo s tem, ko ni upoštevalo, da dedič na podlagi 618. člena Obligacijskega zakonika nadaljuje najemno pogodbo, ki jo je sklenil njegov oče leta 1983? - Ali je sodišče zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka in zmotno uporabilo materialno pravo, s tem, ko je odločilo, da predlagatelju (toženi stranki) škoduje dejstvo, da je kot samostojni podjetnik že pred smrtjo očeta opravljal enako dejavnost kot njegov oče (to je kamnoseštvo) in zato po očetovi smrti ne more nadaljevati (še) očetove dejavnosti, ter pri tem spregledalo, da je šlo pri njunem poslovanju za institut skupnega podjema? - Ali je materialno pravno napačna odločitev v izpodbijani sodbi, ker ni upoštevano, da je zaradi dejstva, da je tožena stranka po smrti njegovega očeta dejansko nadaljevala najemno razmerje še nadaljnjih devet let, nastala pravica tožene stranke do mirnega uživanja svojega premoženja v smislu 33. člena Ustave Republike Slovenije in 1. člena Protokola št. 1 EKČP?

Obrazložitev

1. Tožnica, ki je občina, zahteva, naj toženec, ki je fizična oseba in samostojni podjetnik, izprazni nepremičnino. Ta nepremičnina predstavlja del parcele, ograjen s cipresami. Lociran je med pokopališčem in drugimi javnimi površinami ter vzporedno s kamnoseško delavnico. Ta del je toženec uporabljal za potrebe kamnoseške delavnice, že pred tem je to počel njegov oče, skupaj 37 let. 2. Sodišče prve stopnje je zahtevku ugodilo in toženi stranki naložilo, naj nepremičnino izprazni in jo prosto oseb in stvari izroči tožeči stranki.

3. Pritožbeno sodišče je pritožbo toženca zavrnilo in takšno sodbo potrdilo.

4. Proti pravnomočni odločitvi vlaga predlog za dopustitev revizije toženec. Vrhovnemu sodišču predlaga, naj revizijo dopusti glede naslednjih vprašanj: a) Ali je sodišče zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka in zmotno uporabilo materialno pravo, ker ni upoštevalo, da v kolikor je izdan sklep, da se zapuščinska obravnava ne opravi, obstaja med dediči soglasje o tem, kdo so dediči in katere pravice imajo ter da lahko glede tega premoženja takoj začnejo izvrševati vse pravice, ki jim gredo kot dedičem, in ali lahko sploh enačimo sklep o tem, da se zapuščinska obravnava ne opravi, s sklepom o dedovanju, kot sta v konkretnem primeru storili prvostopenjsko in drugostopenjsko sodišče? b) Ali je sodišče zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka in zmotno uporabilo materialno pravo s tem, ko ni upoštevalo, da dedič na podlagi 618. člena Obligacijskega zakonika nadaljuje najemno pogodbo, ki jo je sklenil njegov oče leta 1983? c) Ali je sodišče zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ko je v sodbi opr. št. P 61/2018 z dne 6. 6. 2019 uvodoma povzelo tožnikove navedbe na sklicevanje na določbe 615. člena in 618. člena Obligacijskega zakonika, v obrazložitvi pa se na omenjena člena ne sklicuje in ju ne omenja, ob tem pa ni obrazložilo svoje odločitve, zakaj navedenih členov ne upošteva? d) Ali je sodišče zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka in zmotno uporabilo materialno pravo s tem , ko je odločilo, da predlagatelju (toženi stranki) škoduje dejstvo, da je kot samostojni podjetnik že pred smrtjo očeta opravljal enako dejavnost kot njegov oče (tj. kamnoseštvo), in da zato po očetovi smrti ne more nadaljevati (še) očetove dejavnosti, ter pri tem spregledalo, da je šlo pri njunem poslovanju za institut „skupnega podjema“? e) Ali je sodišče zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka in zmotno uporabilo materialno pravo s tem, ko je odločilo, da lahko organ lokalne samoupravne skupnosti izda akt, s katerim ustvari pravila glede oddajanja nepremičnega premoženja v najem, in ta akt devet let obdrži v veljavi, na podlagi katerega tožena stranka v dobri veri ustvarja pravna pričakovanja in se o njem ravna, kasneje pa organ lokalne samoupravne skupnosti (Občina Izola) brez pravnih posledic razglasi akt za nezakonit in posledično nezavezujoč, kljub temu, da je zaradi takšnega ravnanja toženi stranki nastala škoda? f) Ali je sodišče zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka in napačno ugotovilo dejansko stanje s tem, ko ni upoštevalo, da je bil Pravilnik o oddajanju nepremičnega premoženja v najem Občine Izola v veljavi od leta 2009 dalje, pri čemer je bil Zakon o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti sprejet šele leta 2018, kar pomeni, da Pravilnik vse do leta 2018 ni mogel biti nezakonit? g) Ali je sodišče zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka in napačno ugotovilo dejansko stanje ter posledično nepravilno uporabilo materialno pravo, ker ni upoštevalo, da je zaradi dejstva, da je tožena stranka po smrti njegovega očeta dejansko nadaljevala najemno razmerje še nadaljnjih devet let, nastala pravica tožene stranke do mirnega uživanja svojega premoženja v smislu 33. člena Ustave Republike Slovenije in 1. člena Protokola št. 1 EKČP?

5. Predlog je utemeljen.

6. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena ZPP). Ti pogoji so v obravnavanem primeru izpolnjeni glede vprašanj, navedenih v izreku tega sklepa. Vrhovno sodišče je zato revizijo v tem obsegu dopustilo.