Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Izvršilno sodišče v sklepu o izročitvi nepremičnine kupcu določi rok, ko se je dolžnik dolžan izseliti iz družinske stanovanjske hiše ali stanovanja, medtem ko pa nima pooblastila za določitev roka za izpraznitev drugih nepremičnin.
Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v 3. točki izreka spremeni tako, da rok za izselitev in izročitev nepremičnine kupcu znaša šest mesecev.
V preostalem delu se pritožba zavrne in v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom pod 1. točko izreka izročilo nepremičnino parc. št. x k.o. Domžale kupcu M. H., pod 2. točko izreka odredilo, da se prej navedena nepremičnina v zemljiški knjigi vpiše bremen prosta v last kupca in pod 3. točko izreka naložilo dolžnikoma J. V. in F. V., da sta se dolžna izseliti iz poslovne stavbe, parc. št. x k.o. Domžale v roku 30 dni od pravnomočnosti sklepa in stavbo prosto oseb in stvari izročiti kupcu M. H.. Glede nepremičnine parc. št. y k.o. Domžale, ki je v naravi stanovanjska stavba, pa je pod 4. točko izreka odločilo, da se ta izroči kupcu M. H., pod 5. točko izreka, da se v zemljiški knjigi vpiše bremen prosto v last kupcu in pod 6. točko, da se je dolžnik J. V. dolžan izseliti iz te nepremičnine v roku 30 dni od pravnomočnosti sklepa in jo prosto oseb in stvari izročiti kupcu.
Zoper sklep sta se v roku pritožila dolžnika J. V. in F. V., ki predlagata, da pritožbeno sodišče v 3. in 6. točki sklep odpravi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje zaradi določitve novega primernega roka za izselitev in izpraznitev poslovne in stanovanjske stavbe, podrejeno, da samo določi daljši primeren rok za izselitev in izpraznitev teh dveh nepremičnin. Navajata, da sta v 3. in 6. točki izreka določena roka absolutno prekratka in neprimerna za opravo izvršilnega dejanja izselitve in izpraznitve obeh nepremičnin.
Pritožnika sta stara, bolehna in v pokoju, pri čemer jima pokojnina komaj zadostuje za preživljanje. V 30 dneh si ne moreta poiskati primernega najemnega stanovanja. Sta laika in neuka prava in si nista mogla v vsej materialni stiski poiskati takšne ali drugačne pravne pomoči. Tako sta zamudila tudi možnost po določilih Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), da bi kot najemnika ostala še določen čas v prodani stanovanjski hiši. Menita, da bi bila sposobna urediti svoj stanovanjski problem vsaj v 90 dneh od pravnomočnosti izpodbijanega sklepa. V obravnavani poslovni stavbi pa posluje in ima sedež družba V.... d.o.o., za katero je potreben prenos steklarskih strojev oziroma naprav na primeren nov poslovni prostor. Dolžnika se tu opirata na analogijo Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (ZPSPP), ki v svojem 24. členu določa kot primeren rok pri odpovedi najetega poslovnega prostora eno leto kot najkrajši odpovedni rok. Menita, da bi potrebovala vsaj šestmesečni rok kot primeren rok v dani situaciji za izselitev in izpraznitev poslovne stavbe.
Pritožba je delno utemeljena.
Rok 30 dni za izselitev in izraznitev stanovanjske stavbe (6. točka izreka izpodbijanega sklepa) je primeren in skladen določbi 2. odstavka 192. člena ZIZ, pri čemer se pritožbeno sodišče sklicuje na razloge prvega sodišča v izpodbijanem sklepu. Če pritožnika nista izkoristila v pritožbi zatrjevane pravice do koriščenja nepremičnine kot najemnika še določen čas po njeni prodaji, na odločitev o pritožbi ne more vplivati. Za zaključek, ali je rok 30 dni primeren, pa je zlasti odločujoče, kar poudari tudi sodišče prve stopnje, da je bila stanovanjska hiša prodana na javni dražbi že 3.11.2005. Najmanj od takrat je bilo dolžnikoma znano, da se bosta morala iz hiše izseliti. Nenazadnje jima je bil rok naknadno podaljšan še za čas pritožbenega postopka.
Glede določanja roka za izpraznitev in izročitev poslovne stvabe (3. točka izreka izpodbijanega sklepa) pa je sodišče prve stopnje prekoračilo svoja pooblastila, ker ni imelo zakonske podlage, da o tem odloča v izvršilnem postopku. Določba 2. odstavka 192. člena ZIZ namreč pooblašča izvršilno sodišče, da v sklepu o izročitvi nepremičnine kupcu določi rok izselitve zgolj iz stanovanjske hiše ali stanovanja, ne pa tudi, da odloča o roku izročitve drugih nepremičnin kupcu. Ker pritožba izpodbija odločitev v 3. točki izreka izpodbijanega sklepa le, v kolikor je rok za izpraznitev in izročitev nepremičnine krajši od šestih mesecev, je pritožbeno sodišče preizkusilo izpodbijani sklep v tej točki izreka zgolj glede določenega roka do šestih mesecev. Kot je bilo že navedeno, je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ko je določilo rok za izpraznitev poslovne stavbe, v posledici česar je bilo potrebno sklep sodišča prve stopnje v tem izpodbijanem delu odpraviti.
Pritožbeno sodišče je zato, ker ni ugotovilo drugih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, pritožbi, v kolikor je ta utemeljena, ugodilo in v 3. točki izreka izpodbijani sklep spremenilo tako, da je rok 30 dni nadomestilo z rokom šestih mesecev, s čimer je dejansko odpravljen izpodbijani del sklepa v tem delu (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), medtem ko je v neutemeljenem delu pritožbo zavrnilo in z njo izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
Odločitev o stroških pritožbenega postopka je odpadla, saj dolžnika, ki sta sicer s pritožbo delno uspela, povračila teh stroškov nista precizirano zahtevala.