Jedro

Okoliščina, da je tožbeni zahtevek zapisan tako, da se prepleta s tožbenimi trditvami in predlaganimi dokazi, ne povzroči nepopolnosti tožbe.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo tožbo na znižanje preživnine, ki jo je tožnik vložil 4. 11. 2013. Tako je ravnalo, ker je menilo, da tožba tudi po pozivu na odpravo ni popolna, saj ne vsebuje tožbenega zahtevka.

2. Zoper tak sklep se brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov in brez pritožbenega predloga pravočasno pritožuje tožnik. V pritožbi navaja, da je v tožbi opisal svoje finančno stanje in prosil za znižanje preživnine na 50,00 EUR za vsakega od otrok. Dodaja, da je priložil dokumentacijo, ki potrjuje njegove trditve.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Tožba mora vsebovati določen zahtevek glede glavne stvari in stranskih terjatev, dejstva, na katera tožnik opira zahtevek in dokaze, s katerimi jih dokazuje (180. člen Zakona o pravdnem postopku; ZPP).

5. Tožnik v tožbi, vloženi 4. 11. 2013 in dopolnjeni 10. 12. 2013, navede, da predlaga znižanje preživnine, ki je bila določena z odločbo P 1819/2011-IV in je bila nazadnje valorizirana na 123,24 EUR za vsakega od otrok, na 50,00 EUR za vsakega od otrok. To je tožbeni zahtevek, ki sicer ni zapisan v posebnem odstavku, kar je značilno za tožbe, kakršne vlagajo strokovni pooblaščenci – odvetniki. Gre za tožbo, ki jo očitno vlaga pravni laik, a vseeno vsebuje objektivno in subjektivno povsem določen zahtevek. Okoliščina, da je tožbeni zahtevek zapisan tako, da se prepleta s tožbenimi trditvami in predlaganimi dokazi, ne povzroči nepopolnosti tožbe.

6. Razlogi, zaradi katerih je sodišče prve stopnje tožbo zavrglo, niso podani. Pritožba je torej utemeljena, zato ji je višje sodišče v skladu z določbo 3. točke 365. člena ZPP v zvezi z 366.a členom ZPP ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo.