Jedro

Toženka se z vidika določb ZUP sklicuje na odločbo z dne 29. 2. 2024 ter navaja zgolj, da je bila z navedeno odločbo tožniku dodeljena BPP med drugim v obliki pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem na drugi stopnji v predmetnem kazenskem postopku ter da se dejansko stanje, na katero se opira sedaj obravnavana prošnja, ni spremenilo. Takšno obrazložitev izpodbijanega sklepa je mogoče razumeti v smislu, da je tožnik z odločbo z dne 29. 2. 2024 že pridobil pravico, ki jo uveljavlja s ponovno prošnjo, vloženo 15. 7. 2025. Kot izhaja iz upravnih spisov, ki jih je predložila toženka, pa je bilo po izdaji odločbe z dne 29. 2. 2024 v predmetni Bpp zadevi izdanih več nadaljnjih upravnih aktov, med drugim odločba Bpp 251/2024 z dne 18. 3. 2025, s katero je bilo odločeno, da tožniku pravica do BPP na podlagi odločbe z dne 29. 2. 2024 preneha in se šteje, da mu BPP ni bila dodeljena. Toženka v obrazložitvi izpodbijanega sklepa ni navedla te okoliščine, čeprav je glede na vsebino odločitve (ki pomeni, da tožnik nima več z odločbo z dne 29. 2. 2024 dodeljene BPP) ni mogoče zanemariti, ter se ni opredelila do njenega pomena za odločitev iz izpodbijanega sklepa.

Izrek

I.Tožbi se ugodi, sklep Okrožnega sodišča v Kopru, št. Bpp 791/2025 z dne 21. 7. 2025, se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II.Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 285,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom, št. Bpp 791/2025 z dne 21. 7. 2025, je toženka zavrgla prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju: BPP) v obliki pravnega svetovanja in zastopanja na drugi stopnji v kazenskem postopku Okrožnega sodišča v Kopru, št. I K 79896/2023 (Višjega sodišča v Kopru, št. II Kp 79896/2023), ki jo je tožnik po pooblaščencu vložil 15. 7. 2025.

2.V obrazložitvi izpodbijanega sklepa toženka navaja, da je tožnik 15. 7. 2025 vložil predmetno prošnjo za dodelitev BPP in kot morebitnega izvajalca BPP predlagal odvetnika A.A. Toženka povzema določbe drugega odstavka 34. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju: ZBPP) in 4. točke prvega odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP). Nato navaja, da je bila z odločbo, št. Bpp 251/2024 z dne 29. 2. 2024, ki je postala pravnomočna 4. 4. 2025 (v nadaljevanju: odločba z dne 29. 2. 2024), tožniku dodeljena BPP v obliki pravnega svetovanja in zastopanja na prvi stopnji v kazenskem postopku Okrožnega sodišča v Kopru, št. I K 79896/2023, ki se vodi zoper tožnika kot obdolženca, in sicer od 27. 2. 2024 do vročitve sodne odločbe, s katero se postopek na prvi stopnji zaključi, ter v obliki pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem druge stopnje v navedenem kazenskem postopku, in sicer do vročitve sodne odločbe druge stopnje. Kot dalje navaja, je bil glede na povedano v zadevi, v kateri je tožnik 15. 7. 2025 vložil prošnjo za BPP, že voden postopek in sprejeta odločitev, dejansko stanje, na katero se opira dne 15. 7. 2025 vložena prošnja, pa se ni spremenilo, zato o prošnji ni dopustno še enkrat odločati ter se na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP zavrže.

3.Tožnik je zoper izpodbijani sklep vložil tožbo iz razlogov po 1., 2. in 3. točki prvega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1). Predlaga, da sodišče tožbi ugodi ter spremeni izpodbijani sklep tako, da v celoti ugodi njegovi prošnji za BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve in druge stopnje v predmetnem kazenskem postopku, za izvajanje BPP naj se določi odvetnika A.A. Zahteva tudi, da mu toženka povrne stroške tega upravnega spora, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

4.V tožbi tožnik navaja, da je brezposeln in brez premoženja. Prosil je za BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem druge stopnje v zadevi I K 79896/2023 ter toženko obvestil, naj prošnjo smatra tudi kot predlog za menjavo odvetnika in kot novega izvajalca BPP določi odvetnika A.A. Obvestil jo je še, da je odvetnikom B..B., C.C. in drugim preklical pooblastilo, saj je bilo zaupanje med njimi porušeno, njegovih predlogov in navodil nista upoštevala in ga nista dovoljkrat obiskala v ZPKZ za posvet. Toženka vloge ni vsebinsko obravnavala. Tožnik je imel odobreno BPP za zastopanje pred sodiščem prve stopnje ter se zanj pogoji za dodelitev BPP do danes niso spremenili. Dodaja, da mu ni bila odobrena Bpp za drugo stopnjo v kazenski zadevi, kjer bi bil kot izvajalec določen A.A. V zadevi je razpisana pritožbena seja, kjer bo odvetnik predstavil pritožbo. Tožnik je pravočasno, pred vložitvijo pritožbe, vložil prošnjo za BPP; če mu je ta že odobrena, pa naj se omenjenega odvetnika določi kot izvajalca BPP. Po vloženi prošnji za BPP je odvetnik pripravil pritožbo zoper sodbo in zoper priporne sklepe v predmetni kazenski zadevi, izvensodni zahtevek in osnutek tožbe zaradi odškodnine ter večkrat obiskal tožnika, ki ima zato interes za tožbo, saj bi sicer vse stroške moral plačati sam, česar ne zmore. Toženka mu je neutemeljeno zavrnila BPP, čeprav jo v podobnih primerih odobrava, s čimer je kršen 2., 14. in 21. člen Ustave Republike Slovenije ter 5. in 6. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah (v nadaljevanju: EKČP). Tožnik meni, da se toženka ne more postaviti v vlogo sodišča in prejudicirati sodne odločitve. Nato povzema zakonske določbe, ki so relevantne za presojo izpolnjevanja finančnega pogoja za dodelitev BPP. Meni, da je zaradi svojega stanu (kot bezposeln pek) diskriminiran v primerjavi z upravičenci, ki jim je BPP v celoti odobrena, kar pomeni kršitev ustavnega načela enakosti pred zakonom v zvezi s 1. členom ZBPP. Ugovarja, da je izpodbijani akt pomanjkljivo obrazložen, saj manjkajo razlogi za sprejeto odločitev. Pripominja še, da toženka ni upoštevala dopolnitve prošnje oziroma da tožnika ni pozvala k njeni dopolnitvi. V dokaznem smislu se sklicuje na izpodbijani sklep, druge odločbe in sklepe ter elektronska sporočila, da so bile vloge poslane službi za BPP, vabilo na pritožbeno sejo ter predlaga svoje zaslišanje.

5.Toženka je sodišču predložila spisa zadev Bpp 791/2025 in Bpp 251/2024, odgovora na tožbo pa ni podala.

K I. točki izreka:

6.Tožba je utemeljena.

7.Predmet presoje v tem upravnem sporu je zakonitost izpodbijanega sklepa, s katerim je toženka zavrgla dne 15. 7. 2025 vloženo prošnjo, s katero je tožnik uveljavljal, da se mu dodeli BPP v obliki pravnega svetovanja in zastopanja na drugi stopnji v predmetnem kazenskem postopku, pri čemer je predlagal, da se za izvajanje BPP določi odvetnik A.A.

8.Glede na tožbene navedbe in razloge izpodbijanega sklepa sodišče ugotavlja, da je utemeljen tožbeni ugovor o bistveno pomanjkljivi obrazložitvi izpodbijanega sklepa. Na podlagi njegove obrazložitve namreč sprejete odločitve ni mogoče preizkusiti, kar je absolutna bistvena kršitev pravil postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP, v zvezi s tretjim odstavkom 27. člena ZUS-1.

9.V skladu z drugim odstavkom 34. člena ZBPP, če ta zakon ne določa drugače, pristojni organ za BPP postopa po ZUP. Ta zakon v 4. točki prvega odstavka 129. člena določa, da organ najprej preizkusi zahtevo in jo s sklepom zavrže, če se o isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek, ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali so ji bile naložene kakšne obveznosti. Enako ravna organ tudi, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo. Toženka se z vidika navedenih določb ZUP sklicuje na odločbo z dne 29. 2. 2024 ter navaja zgolj, da je bila z navedeno odločbo tožniku dodeljena BPP med drugim v obliki pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem na drugi stopnji v predmetnem kazenskem postopku ter da se dejansko stanje, na katero se opira sedaj obravnavana prošnja, ni spremenilo. Takšno obrazložitev izpodbijanega sklepa je tudi po presoji sodišča mogoče razumeti v smislu, da je tožnik z odločbo z dne 29. 2. 2024 že pridobil pravico, ki jo uveljavlja s ponovno prošnjo, vloženo 15. 7. 2025. Kot izhaja iz upravnih spisov, ki jih je predložila toženka, pa je bilo po izdaji odločbe z dne 29. 2. 2024 v predmetni Bpp zadevi izdanih več nadaljnjih upravnih aktov, med drugim odločba Bpp 251/2024 z dne 18. 3. 2025, s katero je bilo odločeno, da tožniku pravica do BPP na podlagi odločbe z dne 29. 2. 2024 preneha in se šteje, da mu BPP ni bila dodeljena. Toženka v obrazložitvi izpodbijanega sklepa ni navedla te okoliščine, čeprav je glede na vsebino odločitve (ki pomeni, da tožnik nima več z odločbo z dne 29. 2. 2024 dodeljene BPP) ni mogoče zanemariti, ter se ni opredelila do njenega pomena za odločitev iz izpodbijanega sklepa. Povedano drugače, toženka ni obrazložila, zakaj bi bilo v konkretnem primeru kljub odločbi z dne 18. 3. 2025, ki pomeni, da tožnik nima več dodeljene BPP, kot jo uveljavlja s ponovno prošnjo, vloženo dne 15. 7. 2025, to prošnjo utemeljeno zavreči. V tej zvezi pa so, kot dodaja sodišče, lahko pomembne odločbe o razrešitvi in postavitvi novih izvajalcev BPP, kar v tožbi omenja tožnik (prim. sodbi I U 699/2022 in I U 700/2022, obe z dne 21. 6. 2022, ter sodbo I U 259/2023 z dne 28. 6. 2023), vendar toženka tudi teh okoliščin v obrazložitvi izpodbijanega sklepa ni ugotovila in se do njihovega pomena ni opredelila.

10.Iz navedenih razlogov je sodišče na podlagi 3. in 2. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo, izpodbijani sklep odpravilo in v skladu s četrtim odstavkom istega člena ZUS-1 zadevo vrnilo toženki v ponovni postopek. Do ostalih tožbenih ugovorov se zato sodišče ni vsebinsko opredeljevalo, ampak zgolj pripominja, da glede na navedeno niso bistveni za odločitev.

11.Sodišče je odločilo brez glavne obravnave, ker je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega sklepa in upravnih spisov, ki se nanašajo na zadevo, očitno, da je tožbi treba ugoditi in izpodbijani sklep odpraviti, pri čemer v tem postopku stranski udeleženec z nasprotnim interesom ni sodeloval (prva alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1). Sodišče ni odločalo v sporu polne jurisdikcije. Takšno odločanje po prvem odstavku 65. člena ZUS-1 pomeni zgolj možnost sodišča, ki se (kot izjema od splošnega koncepta upravnega spora kot spora o zakonitosti dokončnih upravnih aktov) uporabi takrat, ko stranki sicer ne bi bilo mogoče zagotoviti varstva njenih pravic, za kar v obravnavanem primeru ne gre. Predvsem pa sodišče v tej zvezi izpostavlja, da toženka o predmetni prošnji ni vsebinsko odločila in zato o njej tudi ne more prvo vsebinsko odločiti sodišče (prim. sklep Vrhovnega sodišča X Ips 117/2020 z dne 21. 2. 2021).

K II. točki izreka:

12.Ker je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani sklep odpravilo, je po tretjem odstavku 25. člena ZUS-1 tožnik upravičen do pavšalnega zneska povračila stroškov skladno s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Na tej podlagi je sodišče tožniku priznalo pavšalni znesek stroškov v višini 285,00 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika) ob upoštevanju, da je tožnika zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik, zadeva pa je bila rešena brez glavne obravnave. V stroškovniku uveljavljanega 22 % DDV mu sodišče ni priznalo: v tožbi je namreč navedeno, da tožnika zastopa odvetnik A.A. in predloženo je bilo tudi pooblastilo samo za tega odvetnika, pri čemer ni bila navedena davčna številka, na podlagi katere bi bilo mogoče ugotoviti, da je ta odvetnik zavezanec za DDV, niti ni bilo to kako drugače utemeljeno. Priznani znesek stroškov postopka pomeni pavšalni znesek, ki zajema tudi materialne izdatke. Tožniku ga mora povrniti toženka v roku 15 dni, šteto od dne, ko ji je vročena ta sodba (313. člen Zakona o pravdnem postopku, ZPP, v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1), od poteka tako določenega paricijskega roka dalje do plačila tečejo tudi zakonske zamudne obresti (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika, OZ).

13.Sodišče še pojasnjuje, da je tožnik zaprosil tudi za oprostitev plačila sodne takse, vendar o tem sodišče ni odločalo, ker se v tem upravnem sporu že po zakonu, to je šestem odstavku 10. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) in na tej podlagi ustaljeni praksi, sodna taksa ne plača.