Jedro

Toženka v upravnem postopku tožniku ni dala možnosti, da bi se pred izdajo odločbe izjavil o ključni sporni okoliščini glede prejemanja rednih mesečnih prihodkov, na katero je oprla svojo odločitev, kar je v nasprotju z načelom zaslišanja stranke.

Izrek

Tožbi se ugodi, izpodbijana odločba Organa za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Mariboru št. Bpp 1632/2013 z dne 20. 9. 2013 se odpravi in se zadeva vrne temu organu v ponovno odločanje.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka pod 1. točko izreka ugotovila, da je bila A.A.-sedaj tožniku neupravičeno dodeljena brezplačna pravna pomoč in zato ni upravičen do brezplačne pravne pomoči, dodeljene z odločbo Bpp 1632/13 z dne 11. 9. 2013; pod 2. točko izreka je tožniku naložila vračilo neupravičeno prejete brezplačne pravne pomoči in sicer v znesku, ki bo odvetniku B.B. izplačan na podlagi pravnomočnega sklepa o odmeri stroškov, ki se izplačajo iz naslova brezplačne pravne pomoči in pod 3. točko izreka je odločila, da je tožnik dolžan neupravičeno prejeto brezplačno pravno pomoč vrniti v roku 15 dni od prejema pravnomočnega sklepa, s katerim bodo odmerjeni stroški odvetnika B.B. V svoji obrazložitvi navaja, da je bilo z odločbo št. Bpp 1632/2013 z dne 11. 9. 2013 tožnikovi prošnji ugodeno in mu je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč v obsegu sestave vseh potrebnih vlog ter pravnega svetovanja in zastopanja odvetnika pred sodiščem prve stopnje in sicer v kazensko- preiskovalnem postopku Okrožnega sodišča v Mariboru opr. št. I Kpr 55223/2012 do vložitve obtožnice oziroma izdaje odločbe sodišča prve stopnje. Izvedba brezplačne pravne pomoči je bila zaupana odvetniku B.B. Po pregledu zadeve organ ugotavlja, da je tožnik v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ki jo je vložil dne 4. 9. 2013, navedel, da v obdobju zadnjih treh mesecev pred mesecem vložitve prošnje ni imel dohodkov. Tako je bilo ugotovljeno, da tožnik izpolnjuje finančni pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Ker je tožnik izpolnjeval tudi objektivni pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči, mu je bila z odločbo z dne 11. 9. 2013 brezplačna pravna pomoč dodeljena. Po izdaji te odločbe pa je bilo ugotovljeno, da je tožnik v svoji prošnji navajal neresnične podatke, saj je v postopku III Kpd 41400/2013 Okrožnega sodišča v Mariboru dne 2. 9. 2013 izjavil, da redno dela pri svojem očetu C.C., ki ima podjetje D. d.o.o. in mu oče iz naslova navedene zaposlitve mesečno na roke izplača okrog 1.000,00 EUR od meseca maja 2013, odkar je pri njem zaposlen. Sklicuje se na določbe 43. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP), katerih vsebino tudi citira.

Tožnik v tožbi navaja, daje tožena stranka njegovo prošnjo zavrnila iz razloga, ker je v kazenskem postopku pred Okrožnim sodiščem v Mariboru dne 2. 9. 2013 izjavil, da od meseca maja 2013 prejema na roko izplačane mesečne dohodke v višini 1.000,00 EUR. Takšno izjavo v navedenem kazenskem postopku je podal kot obdolženec zgolj z namenom svoje obrambe. Zoper njega je bil namreč odrejen pripor in se je z izjavo o zaposlitvi želel izogniti podaljšanju pripora. Napačna je torej odločitev tožene stranke, ki je svojo odločitev oprla na zagovor obdolženca v kazenskem postopku. Kot obdolženec namreč ni zavezan govoriti resnice in zaradi tega njegovih trditev ni mogoče šteti kot verodostojne v tem postopku. Iz uradnih evidenc pa je razvidno, da tožnik ni zaposlen, torej toženi stranki ni prikazoval lažnih podatkov. Tožnik sodišču predlaga, da tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi ter zadevo vrne toženi stranki v nov postopek.

Tožena stranka je sodišču posredovala predmetni spis, odgovora na tožbo pa ni podala.

Tožba je utemeljena.

V obravnavanem primeru je predmet sodne presoje odločitev tožene stranke, s katero je le-ta ugotovila, da je bila tožniku brezplačna pravna pomoč dodeljena neupravičeno in da mora neupravičeno prejeto brezplačno pravno pomoč vrniti. Svojo odločitev je oprla na določbe 43. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP). Po določbi prvega odstavka tega člena se za neupravičeno prejeto brezplačno pravno pomoč šteje že plačana brezplačna pravna pomoč, ki je bila upravičencu dodeljena na podlagi lažnega prikazovanja ali zamolčanja podatkov oziroma spremembe podatkov v smislu drugega odstavka 41. člena tega zakona. Po drugem odstavku istega člena je upravičenec dolžan neupravičeno prejeto brezplačno pravno pomoč vrniti in plačati vse stroške, ki jih je bil oproščen, z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Po drugem odstavku 41. člena ZBPP mora upravičenec pristojno strokovno službo za BPP v času od odobritve brezplačne pravne pomoči do dneva dokončnega obračuna stroškov obveščati o vseh dejstvih in okoliščinah oziroma vseh spremembah, ki vplivajo ali bi vplivale na pravico do brezplačne pravne pomoči ter na obliko, obseg in obdobje prejemanja.

Po določbi 2. odstavka 34. člena ZBPP, če ZBPP ne določa drugače, se v postopku za odločanje o brezplačni pravni pomoči uporablja Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP). Iz ZBPP ne izhaja, da splošna načela upravnega postopka v postopku po ZBPP ne veljajo. Po 1. odstavku 9. člena v zvezi s 138. členom ZUP je treba pred izdajo odločbe stranki dati možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo. Iz podatkov v spisu izhaja, da tožena stranka v upravnem postopku tožniku ni dala možnosti, da bi se pred izdajo odločbe izjavil o ključni sporni okoliščini glede prejemanja rednih mesečnih prihodkov, na katero je oprla svojo odločitev. V konkretnem primeru je tako tožnik šele v tožbi dobil možnost, da se izjasni o ugotovitvah iz kazenskega postopka, da od meseca maja 2013 prejema na roke izplačane redne mesečne prihodke. Ker tožnik v tožbi navaja, da se je z izjavo o zaposlitvi želel zgolj izogniti podaljšanju pripora in da je iz uradnih evidenc razvidno, da ni zaposlen in da torej ni prikazoval lažnih podatkov, je zgoraj navedena pomanjkljivost v vodenju postopka, da torej tožniku ni bilo omogočeno, da se izjasni glede prejema rednih mesečnih prihodkov, lahko vplivala na pravilnost in zakonitost odločitve. S tem je tožena stranka zagrešila bistveno kršitev določb postopka iz 3. točke drugega odstavka 237. člena ZUP.

Sodišče je zato na podlagi 3. in 2. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-l) tožbi ugodilo, izpodbijani akt odpravilo in zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek. V ponovljenem postopku bo morala tožena stranka s tožnikom razčistiti sporno vprašanje glede prejema rednih mesečnih prihodkov.