Jedro

Očitki predlagatelja nimajo podlage v ugotovljenem dejanskem stanju, na katerega je revizijsko sodišče pri svojem odločanju vezano.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Zoper sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožena stranka predlog za dopustitev revizije. Izpostavi dve pravni vprašanji in sicer, ali ima lastnik, ki nikoli ni pridobil dejanske posesti nad nepremičnino, pravico do negatorne tožbe v primeru, ko nepremičnino v celoti uporablja prvotni lastnik neprekinjeno; ter ali gre za vznemirjanje lastninske pravice s strani dejanskega posestnika (prejšnjega lastnika), ki posesti nikoli ni opustil, novi lastnik pa ni sprožil ustreznega postopka. Predlagateljevo parcelo je na javni dražbi kupila žena tožnikovega pooblaščenca. Kmalu po nakupu nepremičnine jo je prodala tožniku, vendar pa ima posest nad nepremičnino vseskozi toženec, zato negatorna tožba ni dopustna. Tožnik bi moral vložiti vindikacijsko tožbo z zahtevkom na izročitev posesti. Sodišče je zaključilo, da se je tožnik vknjižil v zemljiško knjigo, ter da je sklicevanje tožene stranke na 212. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju brezpredmetno. Sodišče si napačno razlaga tako ta člen, kot tudi 99. člen Stvarnopravnega zakonika. Tožnik posesti nepremičnine nikoli ni prevzel, pa tudi prostorski obseg nepremičnine še ni določen, saj je mejni postopek še v teku. Prav zaradi tega ni mogoče skleniti, da je toženec tožniku zaoral 2/3 nepremičnine, če ni določenih jasnih mej. Vknjižbi lastninske pravice (pridobljene na podlagi pravnega posla) v zemljiški knjigi ni mogoče pripisovati absolutnega pomena. Poleg vknjižbe je potrebna še izročitev nepremičnine v posest. Ker posesti ni pridobila niti A. Š., je niti ni mogla izročiti tožniku. Da bi torej do motenja lastninske pravice lahko prišlo, bi moral tožnik najprej pridobiti posest nepremičnine. Tožnik ima golo lastninsko pravico, na podlagi katere lahko zahteva le izročitev nepremičnine v posest. 2. Predlog ni utemeljen.

3. Vrhovno sodišče je odločilo, da pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso podani, zaradi česar je predlog tožene stranke zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

4. Očitki predlagatelja, da ima tožnik le golo lastninsko pravico in ne posesti, nimajo podlage v ugotovljenem dejanskem stanju, na katerega je revizijsko sodišče pri svojem odločanju vezano (tretji odstavek 370. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP), saj je tožnik glede sporne nepremičnine pričel s postopkom za ureditev meje, ter na sporni nepremičnini opravljal dela, kar vsekakor kaže na to, da je posest tudi dejansko obstajala.