Jedro

Pravilna uporaba materialnega prava na podlagi 132. člena ZZZDR zahteva dvofazni postopek, ko se odloča o zvišanju ali znižanju preživnine. V prvi fazi sodišče ugotovi, ali so izkazane spremenjene okoliščine, ki so bistvene glede potreb upravičenca ali zmožnosti zavezanca, in če ta dejstva ugotovi, nadaljuje z drugo fazo, v kateri pa zgolj ugotavlja, kakšne so preživninske potrebe upravičenca in zmožnosti zavezancev od vložitve tožbe dalje.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v III. tč. izreka spremeni tako, da se sedaj glasi: „III. Podrednemu zahtevku tožeče stranke se delno ugodi, tako da je A. A. namesto mesečne preživnine, kot je bila določena s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani P 2803/2013-IV z dne 24. 9. 2014 in valorizirana po obvestilu o uskladitvi preživnine Centra za socialno delo X na znesek 102,30 EUR, dolžan plačevati za B. B. znižano mesečno preživnino v višini 70,00 EUR za čas od 1. 9. 2017 do 30. 9. 2018, od 1. 10. 2018 dalje pa v višini 50,00 EUR.

Tako določeno preživnino mora A. A. plačati najkasneje do zadnjega dne v mesecu za tekoči mesec na osebni račun B. B, v primeru zamude s plačilom je dolžan plačati zakonske zamudne obresti od dneva zamude s plačilom posameznega preživninskega obroka dalje do plačila. Navedene zneske preživnine je dolžan plačevati do prve valorizacije preživnin, od tedaj dalje pa v valoriziranem znesku na podlagi obvestila Centra za socialno delo X.“ Višji tožbeni zahtevek se zavrne (glede znižanja mesečne preživnine na 50,00 EUR za čas od 1. 9. 2017 do 30. 9. 2018).“

II. V preostalem delu se pritožba zavrne ter se v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Tožena stranka krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo primarni tožbeni zahtevek tožnika, da z dnem 15. 10. 2018 preneha pravica toženke do prejemanja preživnine, kot je bila določena s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani IV P 2803/2013 z dne 24. 9. 2014 in s tem dnem tudi preneha dolžnost tožnika plačevati toženki preživnino (II). Sodišče prve stopnje je ugodilo podrednemu zahtevku tožnika in preživnino, ki je bila določena s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani P 2803/2013-IV z dne 24. 9. 2014 in valorizirana po obvestilu o uskladitvi preživnine Centra za socialno delo X na znesek 102,30 EUR mesečno za toženko, znižalo na 50,00 EUR mesečno od 1. 9. 2017 dalje, s tem, da mora tožnik plačati preživnino najkasneje do zadnjega dne v mesecu za tekoči mesec na osebni račun toženke, v primeru zamude s plačilom je dolžan plačati zakonske zamudne obresti od dneva zamude s plačilom posameznega preživninskega obroka dalje do plačila. Navedene zneske preživnine je dolžan plačevati do prve valorizacije preživnin, od tedaj dalje pa v valoriziranem znesku na podlagi obvestila Centra za socialno delo X (III). Tožbeni zahtevek toženke po nasprotni tožbi za zvišanje preživnine za čas od 1. 1. 2018 do 30. 9. 2019 je zavrnilo (IV). Odločilo je še, da pravdni stranki krijeta vsaka svoje stroške postopka (VI).

2. Toženka s pritožbo izpodbija sodbo v delu, v katerem je sodišče prve stopnje zavrnilo njen tožbeni zahtevek za zvišanje preživnine in ugodilo zahtevku tožnika za znižanje preživnine. Navaja, da je postala sodba IV P 2803/2015, s katero je bila določena preživnina, pravnomočna 14. 1. 2015. Že takrat je bil tožnik brezposeln. Dne 27. 2. 2019 je tožnik vložil v spis redno odpoved o zaposlitvi z dne 12. 2. 2016, ki se nanaša na obdobje po razvezi zakonske zveze, zato redna odpoved pogodbe o zaposlitvi ne vpliva na obstoj spremenjenih okoliščin. Ob določitvi preživnine je mati tožnice ocenila mesečne stroške preživljanja toženke in njene sestre v višini 500,00 EUR. Takrat so živeli v garsonjeri, za katero so plačevali mesečne stroške v višini 215,00 EUR, potem so se preselili v večje stanovanje. Ne prejemajo več subvencionirane najemnine, ker je mati toženke zaposlena, zato so od takrat stanovanjski stroški bistveno višji. Teh stroškov sodišče ni upoštevalo. Sodišče je pri toženki upoštevalo kot spremenjeno okoliščino, da je sedaj študentka. Toženka je študentka od 1. 9. 2018, pred tem pa je bila dijakinja Gimnazije X. in Srednje glasbene šole. Za čas, ko je bila toženka dijakinja, sodba nima razlogov o višini njenih stroškov, ki pa so bili višji, kot v času določitve prve preživnine. Sodišče ni presojalo spremenjenih okoliščin v času, ko je bila toženka še dijakinja in se je vozila v šolo v X. Ko se je toženka šolala v Y., ni imela stroškov v zvezi s prevozom in kosilom. Sodba za ta čas nima razlogov o bistveno spremenjenih okoliščinah. Tožnik v času določitve preživnine ni bil upravičen do prejemanja denarne socialne pomoči, ker je izgubil pravico po svoji krivdi, zato ne gre za spremenjeno okoliščino. Toženka in njena mati sta v postopku zatrjevali, da tožnik dela honorarno. Tožnik je sposoben za delo, vendar z omejitvami. Tožnik ne išče dela z omejitvami. Sodišče je zmotno ugotovilo, da je tožnik sedaj šest let starejši in je zato težje zaposljiv. Prav nasprotno, sedaj ima boljše pogoje za zaposlitev, ker ima izkušnje. Ni pomembno, kdaj je toženka videla tožnika delati na črno. Sodišče tega dejstva na presojalo. Tožnik je priznal, da je delal pri C., takrat ni bil le nadzornik, ampak je fizično opravljal tudi zidarska dela. Njegov zaslužek v višini 140,00 EUR izvira iz drugega dela in ne od dela pri C. Iz tega razloga je toženka pozvala tožnika, da priloži podjemno pogodbo, ki jo tožnik ni predložil. 3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Postopek se je začel pred uvedbo Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ), zato je sodišče prve stopnje v skladu z določbo 290. člena DZ uporabilo določila Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR). Sodišče se je pri svoji odločitvi pravilno sklicevalo na 132. člen ZZZDR, ki določa, da lahko sodišče na zahtevo upravičenca ali zavezanca zviša, zniža ali odpravi z izvršilnim naslovom določeno preživnino, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena.

5. Pravilna uporaba materialnega prava na podlagi te zakonske določbe zahteva dvofazni postopek, ko se odloča o zvišanju ali znižanju preživnine. V prvi fazi sodišče ugotovi, ali so izkazane spremenjene okoliščine, ki so bistvene glede potreb upravičenca ali zmožnosti zavezanca, in če ta dejstva ugotovi, nadaljuje z drugo fazo, v kateri pa zgolj ugotavlja, kakšne so preživninske potrebe upravičenca in zmožnosti zavezancev od vložitve tožbe dalje.

6. Sodišče prve stopnje je ugotovilo: - da je bil tožnik uradno brez zaposlitve v času določitve preživnine leta 2014, - da je toženkina mati v postopku določitve preživnine za (oba) otroka zatrjevala, da se tožnik preživlja z delom na črno in je predlagala, da se tožniku določi mesečna preživnina v višini 50,00 EUR za vsakega otroka, - da sodišče pri določitvi preživnine ni sledilo njenemu predlogu in je tožencu določilo višjo mesečno preživninsko obveznost za toženko v višini 100,00 EUR, - da je tožnik od 29. 9. 2018 začasno nezmožen za delo, kar je dokazal z zdravniškimi potrdili, - da se zaradi bolezni ni dolžan odzivati na napotnice zavoda in drugih izvajalcev ter se udeleževati na zaposlitvenih razgovorih, ker tožniku redno spremljanje objave prostih delovnih mest miruje, dokler obstaja začasna nezmožnost za delo.

7. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je toženec po določitvi preživnine nezaposlen ter da zaradi zdravstvenih težav in starosti ne more dobiti zaposlitve. Gre torej za spremenjene okoliščine, ki so bistvene, zato so izkazane predpostavke za določitev nove (znižane) preživninske obveznosti. Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo, da je tožnik težje zaposljiv glede na njegovo starost, kar je pravilna ugotovitev glede na tožnikovo področje dela, za katerega je usposobljen oziroma ga je opravljal v preteklosti, kljub delovnim izkušnjam. Dodatna oziroma bistvena omejitev v zvezi z pridobitno sposobnostjo tožnika so tudi njegove zdravstvene težave.

8. Iz izvedenskega mnenja, ki je bilo izdelano v postopku, v katerem se odloča o tožnikovem tožbenem zahtevku za znižanje preživnine zoper toženkino mladoletno sestro, izhaja, da bi tožnik lahko opravljal določena dela. Toženka v tem postopku ni predlagala dopolnitve izvedenskega mnenja, zato je sodišče prve stopnje sledilo potrdilu Zavoda za zaposlovanje, da tožnik začasno ni sposoben za delo zaradi zdravstvenih težav.

9. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da toženka živi s fantom pri njegovih starših, z materjo, ki ji mesečno plačuje le stroške telefona in občasno mesečno dodatno prispeva k njenemu preživljanju v višini 20,00 do 40,00 EUR (ima zgolj občasne stike), da je toženka lastnica avtomobila, ki ga vozi njen fant, ker sama nima vozniškega dovoljenja, da ni vzpostavljena zunajzakonska skupnost, zato je toženka še vedno upravičena do preživnine.

10. Pritožba očita tožniku, da ni predložil podjemne pogodbe, ki naj bi jo sklenil s C. glede opravljanja zidarskih del, vendar so bile toženkine navedbe v tem delu, glede na ugotovljene zdravstvene težave tožnika, premalo substancirane tako pred sodiščem prve kot druge stopnje, zato ne terjajo podrobnejšega odgovora.

11. Spremenjene razmere glede mesečnih preživninskih potreb toženke je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo. Pri določitvi tožnikove preživninske obveznosti pa je pravilno upoštevalo tudi, da toženka prejema štipendijo in da dodatno zasluži s študentskim delom.

12. Sodišče prve stopnje se ni določno opredelilo do preživninskih izdatkov v obdobju, ko je toženka obiskovala srednjo šolo. Vendar iz izpovedbe toženke izhaja, da je imela takrat malico subvencionirano in da je plačevala za mesečno vozovnico 25,00 EUR, sodišče prve stopnje pa je pri določitvi mesečnih stroškov toženke upoštevalo, da so mesečni stroški vozovnice 35,00 EUR.

13. Sodišče prve stopnje ni upoštevalo stanovanjskih stroškov, ki so odpadli na toženko, ko je še živela v Y. skupaj z materjo in sestro. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da glede na finančne zmožnosti toženkine matere in tožnika ter njuno (dodatno) preživninsko obveznost do toženkine mladoletne sestre, ob dejstvu, da je toženka prejemala štipendijo (eno leto štipendije ni prejemala, ker je ponavljala razred) in vseskozi imela dodatne zaslužke s študentskim delo in (tudi) v času, ko je bila v srednji šoli, tožnikova mesečna preživninska obveznost ne more presegati 70,00 EUR, če se upoštevajo še stanovanjski stroški, ki so odpadli na toženko.

14. Tožniku je zato pritožbeno sodišče naložilo, da za čas od 1. 9. 2017 do 1. 10. 2018 plačuje mesečno preživnino v višini 70,00 EUR. Po tem obdobju pa toženka nima več stroškov povezanih z bivanjem, ker biva pri fantovih starših, kot je to ugotovilo sodišče prve stopnje.

15. Pritožbeni razlogi so bili delno utemeljeni, zato je v tem delu pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in sodbo spremenilo, v preostalem delu pa je pritožbo zavrnilo ter v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

16. Toženka je s pritožbo uspela v sorazmerno majhnem delu, zato mora sama kriti svoje stroške pritožbenega postopka.