Jedro

Tudi po povečanju osnovnega kapitala družbe z omejeno odgovornostjo mora biti razmerje med denarnim in stvarnim vložkom tako, da je najmanj tretjina (povečanega) osnovnega kapitala zagotovljena v denarju.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se sklep registrskega sodišča potrdi.

Obrazložitev

Registrsko sodišče je zavrglo predlog za vpis povečanja osnovnega kapitala (s stvarnim vložkom), ker predlagatelj ni ravnal po odredbi, s katero mu je naložilo, da mora zagotoviti najmanj tretjino osnovnega kapitala v denarju.

Zoper sklep se je predlagatelj pravočasno pritožil zaradi zmotne uporabe materialnega prava in predlagal njegovo razveljavitev ali spremembo. Navedel je, da je treba določbe 410. člena ZGD pri povečanju osnovnega kapitala uporabiti smiselno, kot to določa 452. člen ZGD. Razmerje med denarnim in stvarnim vložkom je pomembno samo pri ustanovitvi družbe z omejeno odgovornostjo, da se zagotovi denar za tekoče poslovanje, zato se določba 3. odst. 410. člena ZGD uporablja samo za osnovni kapital ob ustanovitvi družbe, kasneje pa ne več.

Pritožba ni utemeljena.

Določba 3. odst. 410. člena ZGD, po kateri mora biti najmanj tretjina osnovnega kapitala družbe z omejeno odgovornostjo zagotovljena v denarju, je res uvrščena v 1. oddelek 6. poglavja ZGD, z naslovom Ustanovitev družbe (z omejeno odgovornostjo). Vendar pa je nato v določbi 5. odst. 451. člena ZGD (ki spada v 4. oddelek 6. poglavja, z naslovom Sprememba družbene pogodbe) povsem jasno predpisano, da se za povečanje osnovnega kapitala uporabljajo (tu ni navedeno, da se smiselno uporabljajo) določbe 410. člena tega zakona. Iz tega zelo jasno sledi, da mora biti razmerje med denarnim in stvarnim vložkom v osnovnem kapitalu družbe z omejeno odgovornostjo ves čas tako, da je najmanj tretjina osnovnega kapitala zagotovljena v denarju. To seveda ne pomeni, da bi moralo biti to razmerje tako za vsako povečanje osnovnega kapitala, ampak da mora biti ohranjeno za celoten osnovni kapital po vsakem povečanju.

Glede smiselne uporabe določb o stvarnih vložkih tudi pri povečanju osnovnega kapitala z izročitvijo enega ali več stvarnih vložkov po 452. členu ZGD pa je treba pritožniku odgovoriti, da se ta določba nanaša samo na uporabo določb o stvarnih vložkih (zlasti o tem, kaj je lahko stvarni vložek, kakšen mora biti, kako se izroči in podobno), ne pa na osnovni kapital in razmerje med stvarnim in denarnim vložkom v njem. Če bi določbo 452. člena ZGD razumeli tako kot predlagatelj, bi prišlo do tega, da bi na uporabo določb 410. člena ZGD odkazovali dve določbi in to 5. odst. 451. člena na direktno, 452. člen pa na smiselno uporabo; česa takega pa zakonu ni mogoče pripisati.

Pritožbeno sodišče je tako ugotovilo, da je registrsko sodišče odločilo materialnopravno pravilno, ko ni dovolilo vpisa povečanja osnovnega kapitala predlagatelja, ne da bi bilo v njem spoštovano predpisano razmerje med denarnim in stvarnim vložkom. Pravilno bi bilo sicer, da bi predlog v tem delu zavrnilo, saj gre za vsebinsko odločitev z uporabo materialnega prava, ne pa za vprašanje obstoja procesnih predpostavk za obravnavanje predloga. Vendar v tej smeri pritožbe ni bilo, za bistveno procesno kršitev iz 2. odst. 354. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in 19. členom ZSR, ki bi jo bilo treba v pritožbenem postopku upoštevati po uradni dolžnosti, pa ne gre. Zato je pritožbeno sodišče na podlagi določbe 2. točke 39. člena ZSR neutemeljeno pritožbo predlagatelja zavrnilo in potrdilo napadeni sklep.