Jedro

Tožene stranke imajo položaj nujnih sospornikov. Pritožnica je takoj pripoznala tožbeni zahtevek. Zato bi sodišče v obravnavani zadevi moralo uporabiti 4. odst. 161. člena ZPP, ki določa, da za stroške, ki jih povzročijo posamezni sosporniki s posebnimi poravdnimi dejanji niso odgovorni drugi sosporniki. Sprememba stroškovne odločbe se zato nanaša le na razmerje med toženimi strankami.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se zato odločitev o stroških prvostopenjskega postopka s p r e m e n i tako, da se zahtevek tožeče stranke, da ji povrne stroške postopka tudi tretja tožena stranka, z a v r n e .

Tožeča stranka je dolžna povrniti tretji toženi stranki M.B. 110,16 EUR stroškov pritožbenega postopka v 15-ih dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zamude dalje.

Obrazložitev

Prvostopenjsko sodišče je s sodbo odločilo, da so dolžne tožene stranke izstaviti za zemljiškoknjižni vpis sposobno listino z zemljiškoknjižnim dovolilom, s katerim tožena stranka M.B. dovoljuje zemljiški knjigi pri podložku številka 4201/15 k.o. S. pri nepremičnini z oznako 14.E – stanovanje v izmeri 70,07 m² vpis lastninske pravice na prvega toženca in drugo toženko, na vsakega do 1/2. Glede pravdnih stroškov je odločilo, da so jih vse tri tožene stranke dolžne solidarno povrniti tožeči stranki v znesku 365,20 EUR.

Proti odločitvi o pravdnih stroških se pritožuje tretja tožena stranka M.B. po pooblaščenki. Navaja, da ta postopek ne izvira iz njene sfere. Toženka, ki je sklenila z Me.B. darilno pogodbo za stanovanje, je to listino z originalnim podpisom in overitvijo izročila obdarjencu. Zato sama ni mogla poskrbeti za zemljiškoknjižni prenos, temveč bi to lahko storil le obdarjenec. Sama ni dala povoda za tožbo. Izpolnila je vse svoje obveznosti iz pogodbenega razmerja z Me.B. in tudi ta je izpolnil vse svoje obveznosti, ko je sklenil pogodbo s prvo in drugo toženo stranko. Pritožnica je vse to pojasnila tožeči stranki že pred uvedbo tega postopka, poslala ji je fotokopiji obeh listin ter ji po svojih močeh skušala pomagati pri ureditvi zadeve. Tožbeni zahtevek je tudi takoj pripoznala, zato ni razloga, da bi nosila stroške postopka, saj ti niso nastali po njeni krivdi.

Pritožba je utemeljena.

Tožeča stranka je v tej pravdi morala s tožbo zajeti tako prva dva toženca, ki sta njena dolžnika in ki lastninske pravice na stanovanju v zemljiški knjigi nimata vpisane, kot tretjo toženo stranko, ki je zemljiškoknjižna lastnica nepremičnine. Tožene stranke imajo položaj nujnih sospornikov, ker je šele vložitev tožbe proti tretji toženki omogočila vodenje izvršbe proti prvima dvema tožencema. Sodišče je zato s sodbo naložilo vsem trem toženim strankam, da so dolžne izpolniti zahtevek tožeče stranke, na podlagi 3. odst. 161. člena ZPP, ki določa, da so sosporniki, ki so nerazdelno odgovorni glede glavne stvari, nerazdelno odgovorni tudi za stroške prisojene nasprotni stranki, pa je odločilo tudi o stroških postopka. Vendar pa pritožnica utemeljeno opozarja, da je sama takoj pripoznala tožbeni zahtevek. Zato bi sodišče v obravnavani zadevi moralo uporabiti 4. odst. 161. člena ZPP, ki določa, da za stroške, ki jih povzročijo posamezni sosporniki s posebnimi pravdnimi dejanji, niso odgovorni drugi sosporniki. Ker je torej tretja toženka tožbeni zahtevek v odgovoru na tožbo pripoznala, pravda pa je posledica ravnanja tožencev, ki lastninske pravice na stanovanju nista vpisala na svoje ime, bremeni stroškovna obveznost le njiju. Pritožbeno sodišče je zato odločitev o stroških postopka ustrezno spremenilo. Ni pa tretja toženka upravičena do povrnitve prvostopenjskih stroškov s strani tožeče stranke, saj je tožeča stranka v pravdi uspela. Sprememba stroškovne odločbe se zato nanaša le na razmerje med toženimi strankami.

Ker je bila pritožba tožeče stranke utemeljena, je upravičena do povrnitve stroškov pritožbenega postopka, odmerjenih od vrednosti 356,20 EUR (200 odvetniških točk z 20% DDV-jem, kar znese 110,16 EUR)