Jedro

Četudi sodišče prve stopnje oceni, da je bila sprememba obtožnega akta nedopustna, spremenjene obtožnice ne more enostavno spregledati, saj takšne možnosti po določbah ZKP nima, temveč mora postopek nadaljevati in o spremenjeni obtožnici odločiti.

S tem, ko sodišče o spremenjeni obtožnici sploh ni odločalo, z izpodbijano sodbo ni popolnoma rešilo predmeta obtožbe in je posledično zagrešilo bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 7. točke prvega odstavka 371. člena ZKP.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Novem mestu je z uvodoma navedeno sodbo zoper obtoženega A. A., iz razloga po 4. točki 357. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), zavrnilo obtožbo za kaznivo dejanje poslovne goljufije po prvem odstavku 228. člena KZ-1. Družbo X. d. o. o. je s priglašenim premoženjskopravnim zahtevkom napotilo na pravdo. Odločilo je še, da po prvem odstavku 96. člena ZKP obremenjujejo stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, potrebni izdatki obtoženca ter potrebni izdatki in nagrada njegovega zagovornika, proračun.

2. Zoper sodbo se je pritožila državna tožilka iz razlogov po 1., 2. in 3. točki prvega odstavka 370. člena ZKP v zvezi s 7. in 11. točko prvega odstavka 371. člena ZKP ter 3. točko prvega odstavka 352. člena ZKP - zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka, kršitve kazenskega zakona in zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Višjemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi in sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje in odločitev.

3. Na pritožbo državne tožilke sta odgovorila obtoženčeva zagovornika B. B. in C. C., odvetnika v ..., ter predlagala, da višje sodišče pritožbo zavrne (kot neutemeljeno) in potrdi sodbo sodišča prve stopnje.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Kot izhaja iz razlogov izpodbijane sodbe je državno tožilstvo prvotno vloženo obtožnico z dne 21. 2. 2017, ki je postala pravnomočna dne 25. 3. 2017, v nadaljevanju kazenskega postopka spremenilo dvakrat: prvič na glavni obravnavi dne 26. 3. 2019, ko je (po umiku obtožnice zoper soobtoženo D. D.) očitke obtožnice skrčilo zgolj na obtoženega A. A., drugič pa v ponovljenem sojenju s pisno vlogo z dne 27. 1. 2021, ki jo je sodišče prve stopnje prejelo dne 29. 1. 2021. 6. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijane sodbe pojasnilo, da naj bi državna tožilka z drugo spremembo obtožnice (z dne 29. 1. 2021) pooblastilo iz določbe prvega odstavka 344. člena ZKP zlorabila, saj naj bi obtožni akt glede časovnih okoliščin obtožencu očitanega kaznivega dejanja spremenila zgolj iz razloga, ker naj bi z dnem 9. 2. 2021 kazenski pregon zastaral, s takšnim ravnanjem pa naj bi obtoženca (in njegovega zagovornika) spravila v neugodnejši položaj in v položaj presenečenja ter mu otežila obrambo, ki jo je gradil na ugovoru zastaranja. Posledično je ocenilo, da sprememba obtožnice ni bila skladna s kriteriji, ki jih je ob razlagi določbe 344. člena ZKP vzpostavilo Ustavno sodišče1, ter v obrazložitvi sodbe izrecno izpostavilo, da je sprejelo odločitev po prvotni obtožnici, spremenjeni dne 26. 3. 2019, in ne po obtožnici oziroma njeni spremembi z dne 29. 1. 2021 (točka 11), kar je razvidno tudi iz uvoda izpodbijane sodbe, v katerem sta navedeni le obtožnica z dne 21. 2. 2017 in njena sprememba z dne 26. 3. 2019. 7. Pritožnica sodišču prve stopnje utemeljeno očita, da s tem, ko o dne 29. 1. 2021 spremenjeni obtožnici sploh ni odločalo, z izpodbijano sodbo ni popolnoma rešilo predmeta obtožbe in je posledično zagrešilo bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 7. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, ki narekuje razveljavitev sodbe.

8. Sodba (sodna odločba) se sme nanašati samo na osebo, ki je obtožena, in samo na dejanje, ki je predmet obtožbe, obsežene v vloženi oziroma na glavni obravnavi spremenjeni ali razširjeni obtožnici (prvi odstavek 354. člena ZKP). Sodišče prve stopnje torej, tudi če oceni, da je bila sprememba obtožnega akta nedopustna, spremenjene obtožnice ne more enostavno spregledati, saj takšne možnosti po določbah ZKP nima, temveč mora postopek nadaljevati in, kot v pritožbi pravilno izpostavlja državna tožilka, o spremenjeni obtožnici odločiti ali s sodbo ali pa tudi z drugačnim aktom, kadar oceni, da je sicer upravičeni tožilec zaradi spremembe obtožbe v nasprotju z določbami 344. člena ZKP izgubil lastnost upravičenega tožilca (1. točka prvega odstavka 352. člena ZKP)2, česar pa v konkretnem primeru ni storilo.

9. Glede na obrazloženo je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Ker je bilo potrebno izpodbijano sodbo razveljaviti že iz navedenega pritožbenega razloga, se sodišče druge stopnje do preostalih pritožbenih očitkov državne tožilke ni opredelilo.

10. V novem sojenju bo moralo sodišče prve stopnje ponovno oceniti, ali naj bi glede na stališča v kazenskopravni teoriji in sodni praksi državna tožilka s spremembo obtožnice z dne 29. 1. 2021 dejansko zlorabila pooblastilo iz določbe prvega odstavka 344. člena ZKP, nato pa (ne glede na presojo) o dne 29. 1. 2021 spremenjeni obtožnici sprejeti odločitev ter pri tem upoštevati določbe kazenskega zakona o zastaranju kazenskega pregona v povezavi z določbo drugega odstavka 3. člena Zakona o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) (Uradni list RS, št. 36/20 in 61/20 - ZZUSUDJZ)3. 1 Odločbi št. U-I-289/05 z dne 4. 12. 1997 in U-I-40/00 z dne 16. 1. 2003 2 Prim. Florjančič, D.: Sprememba obtožnice v kazenskem postopku, Pravna praksa - 2007, GV Založba, d. o. o., 31. 5. 2007, št. 21, str. 17 - 19; sklep Višjega sodišča v Ljubljani I Kp 670/2005 z dne 23. 11. 2005 3 Glej sodbo Vrhovnega sodišča RS I Ips 44042/2017 z dne 15. 4. 2021