Jedro

Obvestilo o imenovanju arbitra je samo eden od pogojev, ki morajo biti za priznanje tuje arbitražne odločbe izpolnjeni po določbi 7. točke 1. odstavka 106. člena ZMZPP. V isti točki navedene zakonske določbe je namreč predpisano, da se zavrne priznanje in izvršitev tuje arbitražne odločbe tudi, če nasprotna stranka ni bila pravilno obveščena o arbitražnem postopku ter da ji niti s kakšnim drugim ravnanjem ni bilo onemogočeno uveljavljanje pravic v postopku.

Vročitev tožbe nasprotni stranki je edini način, na katerega se jo seznani s tem, zakaj in o čem teče pred arbitražo postopek proti njej.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep senata sodišča prve stopnje se razveljavi in se mu zadeva vrne v nov postopek.

Obrazložitev

Senat sodišča prve stopnje je zavrnil ugovor nasprotne stranke zoper sklep sodnice posameznice, s katerim je ta ugodila predlogu predlagatelja in priznala pravno veljavnost in izvršljivost razsodbe Mednarodnega razsodišča Gospodarske zbornice Avstrije. Z razsodbo je bilo nasprotni stranki naloženo, da mora predlagatelju plačati več računov za dobavljeno blago z zamudnimi obrestmi.

Nasprotna stranka se je zoper sklep senata pritožila iz vseh pritožbenih razlogov in predlagala njegovo spremembo.

Pritožba je bila vročena predlagatelju, ki nanjo ni odgovoril. Pritožba je utemeljena.

Eno od vprašanj, ki so bila sporna ves čas postopka na prvi stopnji, je bilo vprašanje, ali je bila nasprotni stranki v arbitražnem postopku vročena predlagateljava tožba in ali mu je bilo zaradi nevročitve tožbe onemogočeno sodelovanje v arbitražnem postopku.

Vprašanje torej, ali obstaja razlog za zavrnitev priznanja razsodbe iz 7. točke 1. odstavka 106. člena Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (Ur. l. RS 56/99, v nadaljevanju ZMZPP). Iz obrazložitve sklepa sodnice posameznice sledi, da se sodišču prve stopnje ni zdelo pomembno, ali je bila tožba vročena nasprotni stranki, iz naslednjih razlogov: - nasprotna stranka je bila pozvana, naj določi arbitra, pa te pravice ni izkoristila; - seznanjena je bila z imenom, naslovom in telefonsko številko arbitra in bi se pri njem lahko pozanimala o tem, zakaj teče proti njej postopek pred arbitražo; - poslan ji je bil pripravljalni spis predlagatelja z dokazili o tožbenem zahtevku, na katerega bi lahko odgovorila; - dana ji je bila možnost, da se udeleži glavne obravnave, a se je iz neznanih vzrokov ni udeležila; - vročena ji je bila arbitražna odločba.

Na podlagi teh okoliščin je sodnica sklepala, da nasprotni stranki ni bilo onemogočeno uveljavljanje njenih pravic v arbitražnem postopku.

Na dokaj obširne ugovorne navedbe o tem vprašanju je senat sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu odgovoril: "Prav tako je prvostopno sodišče pravilno in popolno ugotovilo dejstvo, da je bila nasprotni stranki dana možnost, da sodeluje v postopku pred Mednarodnim razsodiščem pri Gospodarski zbornici Avstrije. To je priznal celo sam nasprotni udeleženec, ko je navedel, da je prejel obvestilo o imenovanju arbitra. Torej mu je bila dana možnost sodelovanja v postopku. Če pa tega ni izkoristil, je to njegov problem." Iz tega sledi, da je senat ocenil, da je bila nasprotni stranki dana možnost sodelovanja v arbitražnem postopku že s tem, ko je bila obveščena o imenovanju arbitra. To stališče pa ni pravilno. Obvestilo o imenovanju arbitra je samo eden od pogojev, ki morajo biti za priznanje tuje arbitražne odločbe izpolnjeni po določbi 7. točke 1. odstavka 106. člena ZMZP. V isti točki navedene zakonske določbe je namreč predpisano, da se zavrne priznanje in izvršitev tuje arbitražne odločbe tudi, če nasprotna stranka ni bila pravilno obveščena o arbitražnem postopku ter da ji niti s kakšnim drugim ravnanjem ni bilo onemogočeno uveljavljanje pravic v postopku.

Vročitev tožbe nasprotni stranki je edini način, na katerega se jo seznani s tem, zakaj in o čem teče pred arbitražo postopek proti njej. Brez vročitve tožbe tožena stranka ne more biti pravilno seznanjena z arbitražnim postopkom (s tem, kaj od nje zahteva vlagatelj tožbe ter na kakšni dejanski in pravni podlagi to zahteva). O dejstvih, ki so odločilna za presojo vprašanja, ali je bilo nasprotni stranki omogočeno uveljavljanje njenih pravic v arbitražnem postopku tako napadeni sklep nima razlogov, s čemer je podana bistvena kršitev določb postopka po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in 111. členom ZMZP). Zato ga je pritožbeno sodišče na podlagi določbe 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in 111. členom ZMZP razveljavilo in vrnilo zadevo senatu sodišča prve stopnje v nov postopek.

V novem postopku bo moralo sodišče prve stopnje ugotoviti, ali je bila toženi stranki vročena tožba ali ne. Tudi ostale okoliščine, na podlagi katerih je sodnica posameznica odločila, da ni ovire za priznanje obravnavane tuje arbitražne odločbe, namreč po oceni vrhovnega sodišča niso take, da bi lahko ocenili, da je bila nasprotna stranka pravilno obveščena o arbitražnem postopku in da ji je bilo omogočeno uveljavljanje njenih pravic v postopku (če ji tožba ni bila vročena).

Glede ostalih spornih vprašanj pa vrhovno sodišče soglaša z ugotovitvami izpodbijanega sklepa. To še posebej velja za vprašanje, ali je bila med strankama sklenjena pogodba o arbitraži.