Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica

Pritožbo je vložila oseba, ki te pravice nima, zato je sodišče iz razloga pomanjkanja postulacijske sposobnosti ni smelo obravnavati kot dovoljene in jo je kot nedovoljeno zavrglo (četrti odstavek 343. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).
Pritožba se zavrže.
1.Tožnik je 3. 6. 2026 vložil pritožbo zoper sklep naslovnega sodišča I U 1024/2026-3 z dne 25. 5. 2026, s katerim je sodišče zavrglo njegovo tožbo zoper sklep Okrožnega sodišča v Kranju I P 309/2019 z dne 4. 11. 2019 (I. točka izreka) in predlog za izdajo začasne odredbe (II. točka izreka). Tožnik izpodbijani sklep izpodbija v celoti in Vrhovnemu sodišču Republike Slovenije predlaga, naj njegovi pritožbi ugodi, sklep I U 1024/2026-3 z dne 25. 5. 2026 razveljavi in zadevo vrne tukajšnjemu sodišču v ponovno odločanje oziroma podrejeno, naj samo odloči o njegovi tožbi in ji ugodi.
2.Pritožba je nedovoljena.
3.Po določbi drugega odstavka 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) lahko stranka v postopku s pritožbo opravlja dejanja le po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit. Ustavnost te določbe je že presojalo Ustavno sodišče RS in v odločbi U-I-69/07 z dne 4. 12. 2008 (Uradni list RS, št. 119/2008) ugotovilo, da ni v neskladju z Ustavo RS. Skladno s četrtim odstavkom 86. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki se po prvem odstavku 22. člena ZUS-1 uporablja v upravnem sporu, kolikor ZUS-1 ne določa drugače, pa sme dejanja v postopku s pritožbo opravljati tudi stranka sama ali njen zakoniti zastopnik, če ima opravljen pravniški državni izpit. Povedano drugače: stranka v pritožbenem postopku nima možnosti, da bi osebno opravljala procesna dejanja, če nima opravljenega pravniškega državnega izpita. Po določbi četrtega odstavka 343. člena ZPP je pritožba med drugim nedovoljena v primeru, če jo vloži oseba, ki ni imela te pravice.
4.Tožnik je bil že v pravnem pouku izpodbijanega sklepa opozorjen, da lahko vloži pritožbo samo po pooblaščencu z opravljenim pravniškim državnim izpitom. Ker sodišče ugotavlja, da je pritožbo tožnik vložil sam, bi moral sam zadostiti zahtevanemu zakonskemu pogoju glede lastnosti osebe, ki vlaga pritožbo. Vendar pa tožnik niti v dosedanjem postopku niti v pritožbi ni zatrjeval in tudi ne izkazal, da bi imel opravljen pravniški državni izpit, navedeno pa ne izhaja niti iz drugih vlog in listin, ki jih je tožnik vložil v sodni spis. Sodišče je z dopisom I U 1024/2026-6 z dne 5. 6. 2026 Ministrstvo za pravosodje zaprosilo za podatek o tem, ali ima tožnik opravljen pravniški državni izpit. Dne 8. 6. 2026 je prejelo odgovor Ministrstva za pravosodje, iz katerega izhaja, da tožnik ni evidentiran v evidenci opravljanja pravniških državnih izpitov. To pomeni, da je pritožbo vložila oseba, ki te pravice nima, zato je sodišče iz razloga pomanjkanja postulacijske sposobnosti ni smelo obravnavati kot dovoljene in jo je kot nedovoljeno zavrglo (četrti odstavek 343. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).
5.K navedenemu sodišče dodaja, da lahko po določbi šestega odstavka 32. člena ZUS-1 zoper sklep o začasni odredbi stranke vložijo pritožbo v treh dneh. Po določbi prvega odstavka 112. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 se šteje, da je pritožba vložena pravočasno, če je izročena pristojnemu sodišču, preden se rok izteče. Iz vročilnice, ki se nahaja v sodnem spisu, je razvidno, da je bil izpodbijani sklep I U 1024/2026-3 z dne 25. 5. 2026 tožniku vročen 27. 5. 2026. Tridnevni zakonski rok za vložitev pritožbe zoper II. točko izpodbijanega sklepa, s katero je bil tožnikov predlog za izdajo začasne odredbe zavržen, se je tako iztekel 1. 6. 2026. Tožnik je pritožbo vložil 3. 6. 2026, saj jo je tega dne poslal sodišču preko elektronske pošte. To pomeni, da je bila pritožba zoper II. točko izpodbijanega sklepa vložena prepozno. Sodišče pojasnjuje, da tožnika o navedeni ugotovitvi ni seznanilo in mu o tem ni dalo možnosti izjave, saj je zavrženje pritožbe narekovalo že dejstvo, da vložena pritožba ni dovoljena (drugi odstavek 22. člena ZUS-1).