Jedro

Odločba iz petega odstavka 173. člena SZ-1 zavezancev še ne zavezuje k izplačilu sredstev najemnikom, saj se v drugi fazi postopka v skladu s sedmim odstavkom istega člena ugotovi upravičenost do izplačila sredstev, in sicer po tem, ko upravičenec predloži popolno dokumentacijo. Izvršljivost odločbe iz petega odstavka 173. člena SZ-1 se lahko ugotavlja izključno v povezavi s sedmim odstavkom istega člena.

Izrek

I. Revizija se zavrne.

II. Tožeča stranka trpi sama svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) zavrnilo tožničino (revidentkino) tožbo zoper odločbo Ministrstva za okolje in prostor z dne 25. 1. 2010, s katero je tožena stranka zavrnila revidentkino zahtevo za izdajo potrdila o izvršljivosti odločbe istega organa z dne 31. 3. 2008. S to odločbo je bilo odločeno, da je revidentka kot najemnica – prejšnja imetnica stanovanjske pravice na tam navedenem denacionaliziranem stanovanju, za rešitev svojega stanovanjskega vprašanja upravičena do nadomestila v skupni višini 21.752,69 EUR, določene pa so ji bile tudi druge pravice oziroma nadomestila iz tretjega odstavka 173. člena Stanovanjskega zakona – SZ-1. 2. V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje navaja, da so pravila o izvršljivosti odločb, izdanih v upravnem postopku po posebnem zakonu, lahko postavljena drugače od splošnih pravil glede izvršljivosti odločb po Zakonu o splošnem upravnem postopku; tedaj je treba uporabiti pravila o izvršljivosti odločbe, ki so vsebovana v posebnem zakonu. SZ-1 v določbah 173. člena določa poseben upravni postopek za odločanje o pravicah najemnikov v denacionaliziranih stanovanjih ter v sedmem odstavku določa drugačna pravila o izvršljivosti odločbe, izdane na podlagi petega odstavka istega člena. Taka odločba je namreč izvršljiva ob nadaljnjem pogoju, da upravičenec iz odločbe z vloženo zahtevo in predpisanimi prilogami izkaže izpolnjevanje predpisanih pogojev za izplačilo sredstev. Tožnica z vloženo zahtevo za izplačilo nadomestila predpisanih pogojev ni izkazala, zato je upravni organ utemeljeno zavrnil njeno zahtevo za izdajo potrdila o izvršljivosti.

3. Tožeča stranka vlaga revizijo, katere dovoljenost utemeljuje z zatrjevanjem o izpolnjevanju pogojev iz 2. in 3. točke prvega odstavka 83. člena ZUS-1. Uveljavlja revizijska razloga bistvenih kršitev določb upravnega postopka in napačne uporabe materialnega prava. Prvostopenjsko sodišče je zmotno uporabilo peti odstavek 173. člena SZ-1, saj po nobeni razlagi te določbe ni možen zaključek, da postane odločba o nadomestilu izvršljiva šele potem, ko je upravičenec izpolnil predpisane pogoje za izplačilo sredstev. Napačno je stališče, da lahko upravni organ, kljub že izdani materialno pravnomočni odločbi izven izrednih pravnih sredstev ugotavlja, ali so izpolnjeni pogoji za izplačilo sredstev, pa čeprav ti pogoji niso bili vsebovani v izreku upravnega akta. 173. člen SZ-1 ne vsebuje nobene določbe o izvršljivosti, zato se uporabljajo splošne določbe iz ZUP. Sodišče prve stopnje je z napačno uporabo zakona poseglo v revidentkine pridobljene pravice iz naslova materialno pravnomočne odločbe, pri čemer ni navedlo, kaj je podlaga za odvzem teh pravic, kar je kršitev 22. člena Ustave RS. Revidentka zatrjuje tudi kršitev ustavnih pravic iz 23. in 33. člena Ustave. Vrhovnemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da odločbo tožene stranke odpravi in zadevo vrne ministrstvu v nov postopek, oziroma podrejeno, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Priglaša tudi stroške revizijskega postopka.

4. Tožena stranka v odgovoru na revizijo predlaga zavrnitev revizije.

5. Revizija ni utemeljena.

6. V obravnavanem primeru je revizija dovoljena na podlagi 2. točke prvega odstavka 83. člena ZUS-1. Po tej določbi je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišče prve stopnje tem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. V obravnavanem primeru se pomembno pravno vprašanje nanaša na izvršljivost odločbe iz petega odstavka 173. člena SZ-1, o čemer Vrhovno sodišče še ni odločalo.

7. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Revizija se lahko vloži le zaradi bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1 (1. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1) in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (2. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1), za razliko od pritožbe, s katero se glede na 2. točko prvega odstavka 75. člena ZUS-1 lahko izpodbija tudi pravilnost presoje postopka izdaje upravnega akta. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 85. člena ZUS-1). Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1). V tem obsegu je bil izveden sodni preizkus utemeljenosti revizije v obravnavani zadevi.

8. Na podlagi določbe drugega odstavka 173. člena SZ-1 lahko potem, ko je bila stanovanjska stavba ali stanovanje odvzeto po predpisih o podržavljenju ali zaplenjenju, vrnjeno prvotnemu lastniku, najemnik na takem stanovanju uveljavlja pravico po tem zakonu bodisi za nakup stanovanja, v katerem prebiva, če se lastnik s tem strinja, bodisi do nakupa drugega stanovanja ali gradnje hiše, v petih letih od uveljavitve tega zakona oziroma pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji, če na dan uveljavitve tega zakona postopek denacionalizacije še ni končan. V tretjem odstavku istega člena je določena višina nadomestila in zavezanci za izplačilo. Na podlagi petega odstavka 173. člena SZ-1 ministrstvo, pristojno za stanovanjske zadeve, ugotavlja upravičenost do pridobitve nadomestila iz tretjega odstavka tega člena ter višino nadomestila po posameznih zavezancih z izdajo odločbe, ki jo prejmejo vsi zavezanci za izplačilo nadomestila, lastnik in najemnik. Zavezanci iz tretjega odstavka 173. člena SZ-1 pa so svoje obveznosti dolžni izpolniti najkasneje v šestih mesecih od popolne vložene zahteve za izplačilo nadomestila, ki mora vsebovati tudi overjeno kupoprodajno pogodbo za stanovanje, ki ga kupuje (sedmi odstavek 173. člena SZ-1).

9. Po presoji Vrhovnega sodišča je potrdilo o izvršljivosti odločbe, izdane na podlagi petega odstavka 173. člena SZ-1, možno izdati samo ob izpolnjenih pogojih iz sedmega odstavka istega člena.

10. Iz (v 8. točki te sodbe) citiranih določb SZ-1 jasno izhaja, da je izvršljivost odločbe, ki jo na podlagi petega odstavka 173. člena SZ-1 izda pristojno ministrstvo, vezano na izpolnjevanje pogoja iz sedmega odstavka istega člena. 173. člen SZ-1 res ne vsebuje določb o izvršljivosti odločbe iz petega odstavka istega člena, zato je treba uporabiti splošne določbe iz ZUP, ki pa jih je treba razlagati skladno z materialnim predpisom, na podlagi katerega je bila odločba izdana.

11. Zakonodajalec je v primeru iz 173. člena SZ-1 določa dvofazni postopek ugotavljanja in uresničevanja pravic najemnikov v denacionaliziranih stanovanjih v zvezi z nadomestnim odkupom. V prvi fazi se ugotovi, ali je vlogo podal najemnik – prejšnji imetnik stanovanjske pravice in določi višina sredstev, ki mu bi pripadla. O tem se izda odločba v skladu s petim odstavkom 173. člena SZ-1. Ta odločba še ne daje upravičencu pravic, ki bi jih bilo mogoče neposredno uveljavljati. Po presoji Vrhovnega sodišča, ki izhaja iz jezikovne in teleološke razlage celotnega 173. člena SZ-1 in iz namena zakonodajalca (ki je v tem, da se sredstva prejšnjim najemnikom določajo strogo namensko), odločba iz petega odstavka 173. člena SZ-1 zavezancev dejansko še ne zavezuje k izplačilu sredstev najemnikom, saj se v drugi fazi postopka v skladu s sedmim odstavkom istega člena ugotovi upravičenost do izplačila sredstev, in sicer po tem, ko upravičenec predloži popolno dokumentacijo, iz katere je razvidno, ali za reševanje stanovanjskega vprašanja s pomočjo državnih sredstev izpolnjuje predpisane pogoje, ki jih določa zakon.

12. Iz navedenega izhaja, da se izvršljivost odločbe iz petega odstavka 173. člena SZ-1 lahko ugotavlja izključno v povezavi s sedmim odstavkom istega člena. Če se ugotovi, da pogoji iz sedmega odstavka niso izpolnjeni, se potrdila o izvršljivosti odločbe iz petega odstavka ne more izdati. Z izdajo odločbe iz petega odstavka 173. člena SZ-1 upravičenec še ne pridobi pravice do izterjave izplačila oziroma materialnih upravičenj, saj je to vezano na izpolnjevanje dodatnega pogoja.

13. Glede na navedeno niso utemeljeni revizijski ugovori o kršitvi 33. in drugih členov Ustave. V obravnavanem primeru namreč tožnica pogoja za izplačilo oziroma izterjavo denarja ni izpolnila, zato je tudi po presoji Vrhovnega sodišča upravni organ utemeljeno zavrnil potrdilo o izvršljivosti odločbe iz petega odstavka 173. člena SZ-1. 14. Ker niso podani razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena, in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče na podlagi 92. člena ZUS-1 revizijo zavrnilo kot neutemeljeno.

15. Ker revidentka z revizijo ni uspela, sama trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 154. člena v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP in prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).