Jedro

Inšpekcijski postopek se je vodil zoper drugo osebo, ne zoper tožnika, ki mu je bilo z izpodbijanim sklepom naloženo plačilo stroškov upravne izvršbe. Tožnik zato ni zavezanec za plačilo stroškov izvršbe.

Izrek

I. Tožbi se ugodi. Izpodbijani sklep o obračunu stroškov upravne izvršbe Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območne enote Maribor, 06122-4247/2006/51 z dne 21. 2. 2011 se odpravi in se zadeva vrne upravnemu organu prve stopnje v ponoven postopek.

II. Toženka je dolžna tožniku povrniti stroške tega postopka v znesku 420,00 EUR, v roku 15 dni od prejema te sodbe, od preteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom o obračunu stroškov upravne izvršbe je upravni organ ugotovil, da se je upravna izvršba po sklepu o dovolitvi izvršbe št. 06122-4247/2006 5203 z dne 11. 11. 2008 (za odstranitev gospodarskega objekta velikosti 10 x 5,50 m, ki se gradi na zemljišču s parc. št. 953 k.o. ...) začela dne 14. 6. 2010 ob 8. 30 uri in končala dne 14. 6. 2010 ob 18.00 uri. Stroški upravne izvršbe znašajo 3.744,97 EUR (1. točka izreka). Zavezanec A.A., je dolžan v roku 8 dneh po vročitvi tega sklepa plačati navedeni znesek na tam naveden račun. Pritožba ne zadrži izvršitve tega sklepa (2. in 3. točka izreka).

Iz obrazložitve izhaja, da navedeni zavezanec sam v roku ni izvršil odrejenega dejanja po navedenem sklepu o dovolitvi izvršbe, zato je gradbeni inšpektor po predhodni najavi (z dopisom z dne 23. 9. 2009) pričel z upravno izvršbo po drugi osebi. Izvršba po drugi osebi, ki jo je izvajala pogodbena izvajalka inšpektorata B.B., je bila izvedena dne 14. 6. 2010. Po izstavljenem računu pogodbene izvajalke št. 10121 z dne 30. 6. 2010 znašajo stroški izvršbe skupaj z 20 % DDV 3.055,51 EUR (po specifikaciji, ki je razvidna iz preglednice). Cene so skladne s "Pogodbo o odstranjevanju in rušenju objektov po izvršljivih odločbah" št. 2522-10-000011, sklenjeno med Inšpektoratom RS za okolje in prostor in navedeno izvajalko z dne 21. 4. 2010, ki je v spisu. Vsi stroški, ki nastanejo v zvezi z izvršbo, bremenijo zavezanca, ne le stroški samega odstranjevanja objekta, temveč tudi stroški priprave na izvršbo (predhodni ogled, najem zemljišč, izdelava načrta, priprava strojev in orodja), stroški prevoza in čakalne dobe oz. stojnine med delom. V konkretnem primeru je zavezanec povzročil stroške tudi s tem, ko je ob prihodu pooblaščenega izvajalca oviral pričetek izvršbe, o čemer je bil na licu mesta tudi opozorjen. Zato je v računu upoštevan tudi del čakanja strojev in delavcev. Ker je bilo s strani zavezanca pričakovati odpor, je bil poseg varovan tudi s strani Policijske postaje Ruše, ki je za svoje delo izdala stroškovnik št 2203-4/2010/6 (3F697-01) z dne 21. 6. 2010 v znesku 689,46 EUR. Tako znašajo skupni stroški izvršbe 3.744,97 EUR. V skladu s tretjim odstavkom 292. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) morebitno vložena pritožba zoper ta sklep ne zadrži izvedbe izvršbe.

Ministrstvo za okolje in prostor kot drugostopni organ v svoji odločbi št. 0612-479/2007-13 z dne 13. 9. 2011, s katero je tožnikovo pritožbo zavrnil kot neutemeljeno, navaja, da je bila sporna upravna izvršba po drugi osebi izvršena zato, ker inšpekcijski zavezanec objekta v naknadno določenem roku ni sam odstranil. Na podlagi določbe 117. člena ZUP trpi stroške postopka v zvezi z izvršbo zavezanec, če pa se ti od njega ne morejo izterjati, jih trpi stranka, ki je predlagala izvršbo. Neutemeljen je pritožbeni ugovor, da je rok za plačilo izdan (šele) po 8 mesecih od opravljene rušitve. Upravna izvršba je bila opravljena dne 14. 6. 2010, sklep o obračunu stroškov upravne izvršbe je bil izdan dne 21. 2. 2011 ter vročen inšpekcijskemu zavezancu dne 2. 3. 2011. ZUP ne določa v kakšnem času je potrebno izdati sklep o obračunu stroškov. Ker je izpodbijani sklep pravilen in zakonit, je bilo potrebno pritožbo kot neutemeljeno zavrniti.

Iz tožnikove tožbe izhaja, da je sicer skupaj z C.C. solastnik parcele posega št. 953 k.o. ... (vsak do 1/2), vendar pa v zadevi ni investitor (ni zgradil spornega objekta), tudi v upravnem postopku ni bil obravnavan kot investitor, niti ni zavezanec za plačilo stroškov predmetne upravne izvršbe. Nanj se ne nanaša niti odločba, ki se je izvrševala, niti drugi v tem inšpekcijskem postopku izdani upravni akti. Po odločbi št. 06122-2762/2006 5203 (ki se izvršuje) je investitor in inšpekcijski zavezanec C.C., ki je tudi zgradil predmetni objekt. Graditi ga je začel avgusta 2006 po predhodno pridobljeni lokacijski informaciji. C.C. je kot stranka in investitor obravnavan tudi v zapisniku o inšpekcijskem ogledu z dne 30. 10. 2006, v Odločbi o prekršku št. 06122-4247/2006-5203 z dne 22. 11. 2006, nanj se nanaša zahteva za plačilo nadomestila, on je dne 14. 6. 2010 tudi dovolil vstop na zemljišče. Glede na navedeno tožnik v tem inšpekcijskem postopku ni pasivno legitimirana stranka.

V nadaljevanju svoje tožbe tožnik še pojasnjuje, da je investitor C.C. že pred sporno izvršbo sam pričel z rušitvenimi deli, kar je razvidno tudi iz dopisa Občine Ruše z dne 10. 6. 2010, v katerem navedena občina predlaga odločitev izvršbe (rušitve), ker je lastnik pričel celovito rekonstrukcijo podstrešja stanovanjske stavbe in v tem sklopu tudi z rušitvijo objekta; zato predvidena rušitev ni nujno potreben ukrep, saj je v teku iskanje nove rešitve. Ker izvršilni postopek torej ni bil potreben, je predmetna terjatev iz izpodbijanega sklepa tudi vsebinsko nezakonita. Iz razlogov, ki jih tožnik v tožbi podrobno (in obširno) navaja, je neutemeljeno visoka tudi večina posameznih postavk spornega računa (npr. potni stroški, stroški odgovornega vodje, stroški prikolice za selitev, stroški stojnine za mehanizacijo, itd). Predlaga, da sodišče tožbi ugodi in odpravi izpodbijani sklep ter odločbo, toženi stranki pa naloži plačilo stroškov tega sodnega postopka (tožnika zastopa odvetnik, ki je davčni zavezanec).

Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise zadeve, na tožbo samo pa ni posebej odgovorila.

Tožba je utemeljena.

V obravnavani zadevi po presoji sodišča ni popolno ugotovljeno dejansko stanje glede vprašanja inšpekcijskega zavezanca oz. zavezanca za plačilo spornega računa. Tožnik namreč ugovarja, da v obravnavanem inšpekcijskem postopku ni bil obravnavan kot investitor in da zato tudi ni inšpekcijski zavezanec. Kot investitor je bil v postopku namreč obravnavan C.C. (ima isti priimek in isti naslov bivališča kot tožnik), ki je sporen objekt tudi zgradil in na katerega se je tudi nanašala odločba o odstranitvi objekta, sklep o dovolitvi izvršbe in drugi v tem inšpekcijskem postopku (pred izpodbijanim sklepom) izdani akti.

Upravni organ kot pravno podlago svoje odločitve o naložitvi stroškov upravne izvršbe tožniku navaja 117. člen ZUP, kjer je določeno, da stroške postopka v zvezi z izvršbo trpi zavezanec, če pa se od njega ne morejo izterjati, jih trpi predlagatelj izvršbe.

Izpodbijani sklep o obračunu stroškov upravne izvršbe se v izreku sklicuje na sklep o dovolitvi izvršbe št. 06122-4247/2006 5203 z dne 11. 11. 2008 (za odstranitev gospodarskega objekta velikosti 10 x 5,50 m, ki se gradi na zemljišču s parc. št. 953 k.o. ...), ki pa je bil dejansko izdan C.C. in ne tožniku. V izreku navedenega sklepa je namreč (v 1. točki) ugotovljeno, da je odločba gradbene inšpekcije z dne 10. 11. 2006 (s katero je bilo prav tako zavezancu C.C. naloženo, da mora odstraniti tam navedeni gospodarski objekt in vzpostaviti v prejšnje stanje na parc. št. 953 k.o. ...) postala izvršljiva dne 27. 12. 2006 in se dovoli njena izvršba, zavezanec C.C. pa je dolžan objekt odstraniti in vzpostaviti prvotno stanje do 15. 12. 2008 (sicer bo izvršbo opravil pooblaščen izvajalec del).

Kot torej izhaja iz predložene dokumentacije v upravnih spisih zadeve (naveden sklep o dovolitvi izvršbe je pod listinsko št. 12 predloženega upravnega spisa zadeve) je utemeljen tožbeni ugovor, da se tako osnovna odločba o obvezni odstranitvi objekta ter vzpostavitvi prejšnjega stanja, kot tudi sklep o dovolitvi izvršbe navedene odločbe, nanašata na inšpekcijskega zavezanca C.C. in ne na tožnika A.A. Glede na navedeno je torej utemeljen tožbeni ugovor, da tožnik (glede na predloženo dokumentacijo v upravnih spisi zadeve) v predmetnem inšpekcijskem postopku ni inšpekcijski zavezanec in mu zato ni mogoče naložiti stroškov predmetne upravne izvršbe.

Tožbeni ugovor, v smislu katerega je predmetna terjatev iz izpodbijanega sklepa tudi vsebinsko nezakonita, ker je bila sporna izvršba izvedena v nasprotju z dopisom Občine Ruše z dne 10. 6. 2010, je sicer neutemeljen, saj naveden dopis ne predstavlja kakega upravnega akta, s katerim bi bilo kakorkoli odločeno o o kakšni pravici ali obveznosti (niti tožnika, niti C.C.).

V tožbene ugovore glede previsokih postavk izdanega računa se sodišče, ker je moralo tožbi ugoditi iz že navedenega razloga, ni več spuščalo.

Glede na navedeno je sodišče presodilo, da je tožba utemeljena, ker v postopku za izdajo upravnega akta niso bila upoštevana pravila postopka, zato ji je ugodilo na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1). V ponovnem postopku bo moral upravni organ pravilno in popolno ugotoviti in utemeljiti dejansko in pravno stanje zadeve glede inšpekcijskega zavezanca v obravnavanem postopku in na tej podlagi inšpekcijskemu zavezancu (investitorju), ki je bil kot tak obravnavan v tem inšpekcijskem postopku, tudi zaračunati stroške predmetne izvršbe.

Odločitev o stroških postopka postopka temelji na določbi tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 v povezavi z določbo drugega odstavka 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Ur. list RS, št. 24/07). Ker je tožnika, ki je v tem upravnem sporu uspel, zastopal odvetnik (ki je davčni zavezanec za DDV), mu v skladu z navedenimi predpisi pripada povrnitev stroškov v pavšalnem znesku 350,00 EUR, povečanem za 20 % DDV, torej skupno 420 EUR.