Jedro

Za ugoditev predlogu je bistveno, da obstaja vzrok za domnevo o nepoštenosti ali hujših kršitvah zakona ali statuta, do katerih naj bi prišlo pri izvedbi prav tistih poslov, ki naj bi bili predmet posebne revizije. Sodišče prve stopnje je zato pravilno presojalo, ali je znotraj področij, ki jih predlagatelja predlagata kot predmet posebne revizije, v zvezi s posameznim od očitanih poslov oziroma ravnanj podan sum, da je prišlo pri vodenju teh poslov do nepoštenosti ali hujših kršitev zakona ali statuta.

Izrek

I.Pritožbi predlagateljev se delno ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se v I. točki izreka sedaj glasi:

"Zaradi preveritve posameznih poslov nasprotnega udeleženca, družbe A. d. d., ..., matična št.: ..., sklenjenih v obdobju od 1. 1. 2023 do imenovanja posebnega revizorja s sklepom sodišča, se skladno z določbo 318. člena ZGD-1 imenuje posebnega revizorja, in sicer se za posebnega revizorja imenuje revizijsko družbo B., d. o. o., s sedežem na ..., matična številka ...

Posebni revizor pri preveritvi vodenja poslov presodi vodenje poslov z vidika skrbnosti vestnega in poštenega gospodarstvenika, z vidika ustreznosti sprejemanja odločitev (s pravno formalnega vidika in vidika ekonomske upravičenosti), izvedbe poslov (z vidika transparentnosti, gospodarnosti, spoštovanja pravno formalnih postopkov, internih pravil in ustreznosti notranjih kontrol, ustreznosti zavarovanj) in vpliva na poslovanje družbe (z vidika izpostavljenosti tveganjem in finančno-računovodskega vidika). Poročilo mora vsebovati tudi takšne ugotovitve, ki jasno in zelo konkretno ob morebitnih ugotovljenih nepravilnostih vsebuje pravno in ekonomsko utemeljitev nestrokovnega oziroma protipravnega ravnanja, opredelitev morebitne škode, ugotovitev kršitelja in njegovo odgovornost.

Posebni revizor je dolžan skladno s 320. členom ZGD-1 o ugotovitvah revizije pripraviti pisno poročilo in se opredeliti do vseh v tej odločitvi navedenih poslov.

Nasprotni udeleženec in njegovi organi morajo nemudoma zagotoviti posebnemu revizorju vso dokumentacijo in pojasnila, ki so potrebni za izvedbo posebne revizije.

Področja pregleda pri nasprotnem udeležencu so:

-Preveri in ugotovi razloge za upad prihodkov glede prodajnega programa C.

-Preveri smotrnost nabav osnovnih sredstev glede nabave in prodaje službenih avtomobilov

-Pregleda in analizira nabavne odločitve glede službenih avtomobilov."

II.V presežku, torej za preostala področja pregleda, se pritožba zavrne in se v izpodbijanem a nespremenjenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

III.Glede odločitve o odmeri predujma se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

IV.Pritožba nasprotne udeleženke se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani II. točki izreka potrdi.

V.Vsaka stranka sama nosi svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za imenovanje posebnega revizorja, kot izhaja iz izreka izpodbijanega sklepa. Področja pregleda, kot so bila predlagana, se nanašajo na preveritev in ugotovitev razlogov za upad prihodkov, preveritev smotrnosti nabav osnovnih sredstev, pregled in analizo nabavnih odločitev in preveritev ter analizo razlogov za visoko zadolženost podjetja.

2.Predlagatelja sta se pritožila zoper sklep v celoti, nasprotna udeleženka pa zoper II. točko izreka, odločitev o stroških postopka. Obe stranki sta priglasili stroške pritožbenega postopka. Nasprotna udeleženka je tudi odgovorila na pritožbo predlagateljev.

3.Pritožba predlagateljev je delno utemeljena, pritožba nasprotne udeleženke pa ni utemeljena.

4.Predlagatelja sta delničarja nasprotne udeleženke in predlagata imenovanje posebnega revizorja na podlagi 318. člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD-1). Ker so bile izpolnjene ostale zakonske predpostavke za sodno imenovanje posebnega revizorja, se je sodišče prve stopnje ukvarjalo le s pogojem iz drugega odstavka 318. člena ZGD-1 (ali obstaja vzrok za domnevo, da je prišlo pri vodenju postopkov in poslov do nepoštenosti) in predlog zavrnilo, ker predlagatelja bodisi nista utemeljila obstoja vzroka za domnevo bodisi posamezen od spornih poslov oziroma ravnanj ni znotraj področij, ki jih predlagatelja predlagata kot predmet posebne revizije.

K pritožbi predlagateljev:

5.Namen pravice manjšinskih delničarjev zahtevati, da sodišče imenuje posebnega revizorja, je v tem, da se čim prej odkrijejo morebitne nepravilnosti pri vodenju posameznih poslov družbe, ki so družbi povzročili škodo. Manjšinskim delničarjem to omogoča, da dobijo informacije o morebitnih nepravilnostih, ki so lahko podlaga za uveljavljanje odškodninskega zahtevka družbe zoper njene funkcionarje.

6.Mogoče je pritrditi pritožbenemu očitku, da ni pravilno stališče sodišča prve stopnje, da sta predlagatelja s predlogom za preveritev vodenja poslov z vidika skrbnosti vestnega in poštenega gospodarstvenika, z vidika ustreznosti sprejemanja odločitev, izvedbe poslov z vidika transparentnosti, gospodarnosti, spoštovanja pravno formalnih postopkov, internih pravil, ustreznosti notranjih kontrol ter zavarovanj in vpliva na poslovanje družbe z vidika izpostavljenosti tveganjem in finančno-računovodskega vidika povsem presegla namen sodnega imenovanja posebnega revizorja. Po stališču višjega sodišča namreč ne gre za širino pregleda poslovanja nasprotne udeleženke, kot je ocenilo sodišče prve stopnje, pač pa za vidik presoje poslov, ki omogoča, kot povedano zgoraj, informacije o morebitnih nepravilnostih, ki so lahko podlaga za uveljavljanje odškodninskega zahtevka družbe. V tem delu se zato višje sodišče ne strinja z zaključkom sodišča prve stopnje, da se tovrsten pregled poslovanja ne nanaša na noben konkreten posel ali ravnanje. Iz zgoraj naštetih vidikov je namreč mogoče preveriti oziroma presoditi vsakega od poslov, ki so predmet posebne revizije.

7.Predmet pregleda posebne revizije v tem predlogu so področja: 1. preveritev in ugotovitev razlogov za upad prihodkov, 2. preveritev smotrnosti nabav osnovnih sredstev, 3. pregled in analiza nabavnih odločitev in 4. preveritev in analiza razlogov za visoko zadolženost podjetja. Tudi če drži pritožbeni očitek, da v konkretnem primeru ne gre le za osamljene vzroke za domneve o nepravilnosti enega ali dveh poslov, temveč za indikacije sistematičnih nepravilnosti in pomanjkljivosti delovanja organov vodenja in nadzora, pa ni mogoče pritrditi pritožnikoma, da je v takem primeru predmet posebne revizije nujno celostni pregled izbranih vsebinskih sklopov poslovanja (našteti so zgoraj) in ne zgolj osamljeno preverjanje vnaprej identificiranih pravnih poslov. Čeprav se je načeloma mogoče strinjati s pritožbo, da občuten hiter upad prihodkov, naglo povečanje zadolženosti, izrazito poslabšanje likvidnostne situacije, popravki vrednosti zalog, odpisi osnovnih sredstev, izgube pomembnih trgovskih programov, prekinitev dolgoročnih poslovnih sodelovanj in tudi nezmožnost članov nadzornega sveta, da pridobijo ključne informacije o poslovanju, lahko kažejo na skupek nepoštenih ali celo nezakonitih odločitev, opustitev dolžnega nadzora ter neustreznega upravljanja, pa pravica do imenovanja posebnega revizorja ne pomeni, da bi lahko manjšinski delničarji zahtevali imenovanje posebnega revizorja kar počez, brez utemeljenega razloga, na primer samo zaradi ambicije dodatnega pregledovanja poslovanja.

8.Zato je za ugoditev predlogu bistveno, da obstaja vzrok za domnevo o nepoštenosti ali hujših kršitvah zakona ali statuta, do katerih naj bi prišlo pri izvedbi prav tistih poslov, ki naj bi bili predmet posebne revizije. Sodišče prve stopnje je zato pravilno presojalo, ali je znotraj področij, ki jih predlagatelja predlagata kot predmet posebne revizije, v zvezi s posameznim od očitanih poslov oziroma ravnanj podan sum, da je prišlo pri vodenju teh poslov do nepoštenosti ali hujših kršitev zakona ali statuta (prim. drugi odstavek 318. člena ZGD-1). Ker brez minimalne konkretizacije poslov, ki naj bodo predmet posebne revizije, predlogu ni mogoče ugoditi, se višje sodišče do nadaljnjih pritožbenih trditev v zvezi s splošno opisanimi okoliščinami, ki po prepričanju predlagateljev utemeljujejo postavitev posebnega revizorja, ni več dodatno opredeljevalo. Prav tako ne bo odgovarjalo na naštevanje materialnopravnih podlag statuta in ZGD-1, katerih kršitve naj bi predstavljale obstoj vzroka za domnevo, če niso povezane z vsaj minimalno konkretiziranimi posli oziroma postopki, ki so predmet predlagane posebne revizije.

9.Prvo predlagano področje pregleda iz tega predloga, preveritev in ugotovitev razlogov za upad prihodkov, predpostavlja prav to, namreč popoln pregled poslovanja nasprotne udeleženke, kar presega namen posebne revizije in je zato opredeljeno preširoko. Brez povezave s posameznimi posli zato pritožnika ne moreta uspeti s pritožbenim naziranjem, da je predmet posebne revizije nujno celostni pregled izbranih vsebinskih sklopov poslovanja, kajti revizorju ni mogoče naložiti, da sam ugotavlja oziroma oceni, kateri posli naj bodo predmet posebne revizije.

10.Glede na to je neutemeljen pritožbeni očitek, da je treba pojem "posamezni posli" razumeti vsebinsko in ne ozko formalno. Pritrditi gre stališču sodišča prve stopnje, da mora predlagatelj tudi v primerih, ko ne ve, katere pravne posle je družba sklenila (a naj bodo predmet pregleda posebne revizije), pojasniti, kako so z njimi povezane okoliščine, ki predstavljajo vzrok za domnevo, da je prišlo do nepoštenosti ali hujših kršitev; te so lahko tudi bolj splošne, kot je to primer v tej zadevi. Zato so neutemeljene pritožbene trditve, da predlagateljema kot delničarjema družbe ni bil omogočen dostop do podatkov in dokumentacije, druga predlagateljica pa jih ni mogla pridobiti niti kot članica nadzornega sveta, zaradi česar da nista mogla vnaprej identificirati in jasno ter natančno navesti vseh poslov, ki naj jih revizor preveri. Sodišče prve stopnje namreč pri svoji presoji predmeta posebne revizije ni omejilo na vnaprej znane in individualizirane posle. Šele to bi utemeljilo pritožbene trditve, da bi omejitev na vnaprej znane in osamljene pravne posle razvrednotila smisel instituta in dejansko onemogočila izvajanje instituta posebne revizije v primerih, kjer so vzroki za domnevo o nepravilnostih sistemske narave ali posledica skupka več odločitev.

11.V zvezi z uporabo pravnega standarda iz drugega odstavka 318. člena ZGD-1 pritožnika menita, da ga sodišče prve stopnje ni uporabilo pravilno. Namesto da bi presojalo obstoj vzroka za domnevo, da je prišlo pri vodenju postopkov in poslov do nepoštenosti ali hujših kršitev zakona ali statuta, naj bi presojalo, ali sta predlagatelja izkazala obstoj domneve, da je pri vodenju postopkov in poslov prišlo do nepoštenosti ali hujših kršitev zakona ali statuta.

12.Pritožnika uveljavljata, da sta natančno opredelila dejanske okoliščine, ki predstavljajo vzrok za domnevo, da je prišlo pri vodenju poslov do nepoštenosti ali hujših kršitev zakona ali statuta in se sklicujeta na nenadno poslabšanje finančne slike družbe. Sodišče prve stopnje je zaključilo, da zgolj zato, ker so prihodki od prodaje nasprotne udeleženke padli

in je nasprotna udeleženka v letu 2023 poslovala z izgubo, povečala pa se je tudi njena skupna zadolženost, ni mogoče domnevati, da je prišlo pri vodenju postopkov in poslov do nepoštenosti ali hujših kršitev zakona ali statuta, s čimer se višje sodišče strinja.

13.Vendar po stališču višjega sodišča splošno slabšanje finančnega stanja nasprotne udeleženke v povezavi s posameznimi konkretnimi okoliščinami, ki kažejo na slabe in negospodarne odločitve in ki jih je ugotovilo sodišče prve stopnje, vendarle kaže na obstoj vzrokov za domnevo, da je v postopanju nasprotne udeleženke prišlo do nepoštenosti. Medtem ko je sodišče prve stopnje ocenilo, da sprejem nesmotrnih odločitev in dvom v ekonomsko upravičenost posameznih poslov ne predstavljata vzroka za sporno domnevo, pa po stališču višjega sodišča ekonomska (ne)utemeljenost poslovnih odločitev za odločitev ni relevantna. Sodišče mora zgolj ugotoviti, ali sta predlagatelja izkazala vzrok za domnevo, da je družba poslovala nepošteno oziroma nezakonito. Konkretne okoliščine primera zato lahko utemeljujejo obstoj posebnih ekonomskih razlogov za takšno odločitev, a je vprašanje, ali je nasprotna udeleženka za sporno odločitev imela utemeljene ekonomske razloge, že vprašanje utemeljevanja resničnosti domneve same.

Skozi ta nepravdni postopek pa je predlagateljema kot manjšinskima delničarjema omogočeno, da s pomočjo mnenja neodvisnega revizorja preizkusita, ali je bila s tem njuna domneva, iz katere sta izhajala v samem predlogu, ovržena ali potrjena.

14.Konkretne okoliščine v tem primeru potencialno predstavljajo vzrok oškodovanja nasprotne udeleženke. Vsak član organa vodenja ali nadzora mora pri opravljanju svojih nalog ravnati v dobro družbe s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika in je družbi odškodninsko odgovoren že za kršitve tega standarda dolžne skrbnosti.

To je torej lahko eden od kriterijev, ali gre za nepoštenost oziroma hujše kršitve zakona ali statuta. Ali je kateri od poslov tudi dejansko škodljiv za nasprotno udeleženko in s katerega od vidikov, opisanih v 7. točki te obrazložitve, pa bo pokazala šele njihova revizija.

15.V zvezi s konkretnimi posli sta predlagatelja zatrjevala, da naj bi prejšnji zakoniti zastopnik družbe prikril, da je izgubil dva močna prodajna programa, ključna za maloprodajo. Trdila sta, da je bil eden od programov (C.) prevzet s strani podjetja bivšega zaposlenega, ki je program pred tem vodil, njegov oče pa naj bi bil hkrati delničar in član nadzornega sveta nasprotne udeleženke, ki naj bi financiral ustanovitev in začetno delovanje sinovega podjetja, ki zdaj deluje kot konkurent nasprotne udeleženke, kar v postopku ni bilo sporno. Pritožnika zato utemeljeno uveljavljata, da tako ravnanje utemeljuje sum povezav ali zlorabe informacij ter prenosa dela dejavnosti na drugo družbo brez vednosti ostalih delničarjev, v škodo nasprotne udeleženke in delničarjev, kar po stališču višjega sodišča lahko kaže na to, da je, ob upoštevanju zgoraj opisanega slabšanja finančne situacije, oškodovalo nasprotno udeleženko. Ali so bila vzrok izgube programa nepoštena ravnanja udeleženih oseb, lahko pokaže šele posebna revizija, gotovo pa vzrok za domnevo, da je prišlo do nepoštenosti, predstavljajo že ravnanja personalno povezanih oseb. Ker zadošča že relativno nizka stopnja, da neko zatrjevano dejstvo, ki bi lahko bilo vzrok za domnevo, da so bili posli vodeni nepošteno ali v nasprotju z zakonom ali statutom, obstaja, nasprotna udeleženka pa izgube teh programov tudi še v tem postopku ni ustrezno pojasnila, pritožnika utemeljeno uveljavljata, da taka prekinitev sodelovanja predstavlja vzrok za domnevo, da je prišlo pri vodenju postopkov in poslov do nepoštenosti ali hujših kršitev zakona ali statuta.

16.V zvezi s smotrnostjo nabav novih osnovnih sredstev in odpisov ter prodaj osnovnih sredstev družbe pritožnika ponavljata svoje trditve glede nabav službenih avtomobilov. Po stališču pritožbe dejstva, da iz letnega poročila ni razvidno, na kaj se nanašajo pridobitve in odtujitve, nakupi novih avtomobilov pa naj bi presegli 130.000,00 EUR, ob slabšem poslovanju družbe ne kažejo zgolj na ekonomsko nesmotrno ravnanje, kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, pač pa vzbujajo vzrok za domnevo, da so bili posli izpeljani zaradi nedopustnih osebnih koristi, s čimer se višje sodišče strinja. Iz izpodbijanega sklepa namreč izhaja, da ni jasno, zakaj so bili nekateri avtomobili kupljeni in takoj zatem prodani, po potopitvi direktorjevega avtomobila pa je bil takoj kupljen nov, pri čemer je škodo, ki je bila posledica padca premijskega razreda pri zavarovalnici, poravnala nasprotna udeleženka. Te okoliščine bi bile lahko vzrok za domnevo, da je družba poslovala nezakonito, kar lahko pokaže posebna revizija.

17.Pritožnika tudi utemeljeno nasprotujeta razlogovanju sodišča prve stopnje, da zato, ker sta informacijo o poslu v zvezi s kritjem razlike med premijskimi razredi (kar je lahko podlaga odškodninskega zahtevka) že dobila, ni podlage za preveritev posla s strani posebnega revizorja. Kot povedano, je posebna revizija funkcionalno namenjena ugotavljanju dejstev in drugih okoliščin, na katere bi bilo mogoče opreti morebitne družbine odškodninske zahtevke proti ustanoviteljem oziroma članom organov vodenja in nadzora, oziroma zagotavljanju informacijskih podlag delničarjem, ki jih ti potrebujejo pri izvrševanju svojih korporacijskih upravičenj. V zvezi s temi posli bo pregledana dokumentacija družbe in o njih pripravljeno pisno poročilo, ki mora biti tako objavljeno kot uvrščeno na dnevni red skupščine. V primeru morebitnih nadaljnjih postopkov njihova podlaga zato ne morejo biti v postopku sodne postavitve posebnega revizorja neprerekana oziroma nesporna dejstva. Ob ugotovitvi, da je prejšnji direktor nasprotne udeleženke prodal službeno vozilo članu nadzornega sveta za nižjo vrednost in pod ugodnejšimi pogoji, kot so sicer veljali za uporabnike službenih vozil, s čimer je vzpostavljen dvom, ali je prišlo do nepravilnosti, zato sodišče predloga za preveritev vodenja tega posla ne more zavrniti iz razloga, da so v predlogu navedene okoliščine, ki vzbujajo dvom v pravilnost izvedenega posla, nesporne, s čimer da je uresničen namen posebne revizije. Če je izpolnjen pogoj za postavitev posebnega revizorja, mora sodišče predlogu ugoditi, saj nasprotni udeleženki ni uspelo razbliniti dvoma, da je pri poslu prišlo do nepoštenosti.

18.Pritožbene trditve o tem, da je napačen zaključek sodišča prve stopnje, da se očitki predlagateljev, vezani na omejen dostop do informacij in plačilo zasebnih kazni direktorju, ne nanašajo na nobeno od konkretno opredeljenih postavk predloga za izvedbo posebne revizije, so neutemeljene. Pritožnika ne izpodbijata ugotovitve sodišča prve stopnje, da v postopku nista pojasnila, na katerega od poslov, ki naj bi se s posebno revizijo preverili, je to vplivalo. Pri tem se višje sodišče strinja s prvostopenjskim, da morebitne postopkovne kršitve pri odločanju nadzornega sveta ne dajejo podlage za celoten pregled poslovanja nasprotne udeleženke v obsegu, ki ga želita s predlogom doseči predlagatelja. Glede na povedano je zato višje sodišče pritožbi predlagateljev delno ugodilo, in sicer v delu, kjer se področja pregleda pokrivajo s posameznimi posli oziroma njihovim vodenjem: v zvezi z izgubo prodajnega programa C. in v zvezi s smotrnostjo poslov glede službenih vozil. Temu ustrezno je zamejilo predlog glede področij pregleda s posebno revizijo.

19.V skladu s šestim odstavkom 318. člena ZGD-1 sodišče z odločbo o imenovanju posebnega revizorja tudi naloži družbi, da založi predujem za kritje stroškov posebne revizije. Ker je prvostopenjsko sodišče zavrnilo predlog predlagateljev, ni odločalo o založitvi predujma. Pri določitvi predujma mora sodišče svojo odločitev utemeljiti in navesti razloge glede višine predujma, ki ga mora založiti družba. V kolikor bi višje sodišče v posledici delne spremembe odločitve sodišča prve stopnje samo odločilo o višini predujma, bi nasprotnemu in stranskemu udeležencu neupravičeno odvzelo pravico do pritožbe in izpodbijanja dejanskih ugotovitev, ki bi bile podlaga za določitev višine predujma. Višje sodišče je zato odločitev o tem vprašanju pridržalo sodišču prve stopnje, ki bo moralo o tem odločiti s posebnim sklepom, zoper katerega bo dopustna pritožba.

20.Ob upoštevanju vsega navedenega je višje sodišče izpodbijani sklep zaradi delno zmotne uporabe materialnega prava delno spremenilo (5. alineja 358. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 42. členom ZNP-1) in predlogu za imenovanje delno ugodilo, kot izhaja iz izreka tega sklepa (3. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1). V delu, ki se nanaša na odmero predujma, je zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek. V preostalem delu pa je pritožbo predlagateljev zavrnilo in v nespremenjenem delu potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

K pritožbi nasprotne udeleženke:

21.Nasprotna udeleženka izpodbija II. točko izreka, odločitev o stroških postopka.

22.Sodišče prve stopnje je sklenilo, da udeleženci nosijo vsak svoje stroške tega postopka, z izjemo stroškov za zastopanje na dveh narokih, ki jih je opravilo sodišče 3. 2. 2025 in 19. 2. 2025, ki bodo odmerjeni s posebnim sklepom in jih je dolžna plačati nasprotna udeleženka.

23.Nasprotna udeleženka uveljavlja, da je stroške zastopanja na narokih predlagatelj že obračunal z računom z dne 1. 3. 2025, ko ji je izstavil račun št. 25- 28/FA, ki ga je nasprotna udeleženka v roku plačala. V dokaz je predložila izdani račun.

24.Pritožbi na podlagi teh trditev ni mogoče ugoditi, saj je sodišče o priglašenih stroških dolžno odločiti (prim. 163. člen ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1). Nasprotna udeleženka tudi ni predložila nobenega dokaza o plačilu, iz katerega bi bilo mogoče ugotoviti, da so bili sporni stroški plačani še pred izdajo izpodbijanega sklepa. Bo pa lahko nasprotna udeleženka v primeru, da bi jo predlagatelja zanje terjala, dejstvo, da je račun že plačala, uveljavljala v ugovoru zoper sklep o izvršbi.

25.Glede na navedeno pritožba nasprotne udeleženke ni utemeljena, zato jo je višje sodišče zavrnilo in v izpodbijani II. točki izreka potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

26.Odločitev o pritožbenih stroških temelji na prvem odstavku 165. člena v zvezi z drugim odstavkom 154. člena ZPP v zvezi 42. členom ZNP-1. Višje sodišče je upoštevalo, da sta predlagatelja v postopku uspela samo deloma (nasprotna udeleženka pa sploh ne), in zato odločilo, da stranki nosita vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

-------------------------------

1Tako VS RS v sklepu sklep III Ips 76/2013 z dne 19. 5. 2015.

2Prim. Prelič Saša, Manjšinske pravice, povezane s skupščino delniške družbe, Podjetje in delo, št. 6-7, 2014, str. 1292-1307. Tako tudi Kocbek M., red.: Veliki komentar ZGD-1 (2. knjiga); IUS Software in GV Založba, Ljubljana 2007, str. 536.

3Pritožnika naštevata kršitev statutarnega načela enakopravnosti članov nadzornega sveta (6.1. člen statuta nasprotne udeleženke), kršitev prvega odstavka 263. člena ZGD-1, prvega odstavka 272. člena ZGD-1 in tretjega odstavka 281. člena ZGD-1.

4Na domačem trgu za 14,75 odstotkov, v mednarodni prodaji pa za 20,70 odstotkov.

5Prim. VSL sklep I Cpg 307/2007 z dne 7. 7. 2005.

6Temeljne obveznosti poslovodstva sicer opredeljuje še Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (12, 28. in 29. člen).

Zveza:

Zakon o gospodarskih družbah (1993) - ZGD - člen 318, 318/2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.