Podatki o umiku soglasij za nadurno delo zdravnikov

Datum

20.03.2024

Številka

07121-1/2024/318

Kategorije

Obdelava OP javnih uslužbencev in funkcionarjev

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je po elektronski pošti prejel vaš dopis, v katerem pojasnjujete, da ste v času stavke zdravnikov prejeli več zahtev za poimenski seznam zdravnikov, ki so umaknili soglasje za delo preko 8 nadur na teden. Navajate, da je lahko umik soglasja podan zaradi različnih osebnih okoliščin posameznika (rojstvo otroka, bolezen, …) in ni nujno povezan s sodelovanjem v stavki, zato bi bilo po vašem mnenju razkrivanje teh osebnih podatkov pomenilo poseg v osebno sfero posameznika in njegove osebne okoliščine.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba), ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Kot organ zavezanec po Zakonu o dostopu do informacij javnega značaja morate presoditi (in odločiti), ali gre pri podatku o umiku soglasja za delo preko polnega delovnega časa za podatek, ki je povezan z delovnim razmerjem javnega uslužbenca. IP je na področju dostopa do informacij javnega značaja pritožbeni organ, zato na vaše vprašanje ne moremo podati konkretnega, ampak samo splošni odgovor, saj bi lahko o vaši morebitni zavrnitvi posredovanja takšnega podatka odločali v pritožbenem postopku.

Obrazložitev

IP uvodoma poudarja, da konkretnega in dokončnega odgovora o zakonitosti obdelave osebnih podatkov v okviru mnenja v nobenem primeru ne more podati, saj lahko IP posamezne primere obdelave podatkov konkretno presoja zgolj v okviru inšpekcijskega ali drugega upravnega postopka.

Posredovanje imen in priimkov (ter potencialno nazivov) zdravnikov, ki so umaknili soglasje za nadurno delo, bi vsekakor predstavljalo obdelavo osebnih podatkov. Za vsako obdelavo osebnih podatkov pa je treba imeti ustrezno in zakonito pravno podlago. Te so določene v prvem odstavku 6. člena Splošne uredbe in so sledeče:

-privolitev (točka a)),

-sklenitev ali izvajanje pogodbe (točka b)),

-zakonska obveznost (točka c)),

-zaščita življenjskih interesov posameznika (točka d)),

-izvajanje javne naloge (točka e) v zvezi s četrtim odstavkom 6. člena ZVOP-2),

-zakoniti interesi upravljavca, če ne prevladajo interesi in pravice oz. svoboščine posameznika (točka f)).

Ena izmed možnih pravnih podlag v smislu točke (c) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe so lahko tudi določbe Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – UPB; s sprem. in dop.; v nadaljevanju ZDIJZ). Slednji določa, da je vsakomur omogočen prost dostop do informacij javnega značaja. Seveda pa niso vse informacije, s katerimi razpolagajo organi prosto dostopne, saj ZDIJZ določa tudi izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja. Ena izmed takšnih izjem je tudi izjema varstva osebnih podatkov (3. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ).

Vendar pa se izjema varstva osebnih podatkov ne uporabi, kadar gre pri zahtevanih podatkih za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (gl. tretji odstavek 6. člena ZDIJZ). Navedeno pomeni, da za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca obstaja pravna podlaga za posredovanje, če so le izpolnjeni pogoji oziroma okoliščine za takšno opredelitev podatkov.

IP je na področju dostopa do informacij javnega značaja pritožbeni organ, zato ne moremo odgovoriti na vprašanje, ali zahtevani podatki o umiku soglasja za delo preko polnega delovnega časa predstavlja podatke, ki so povezani z delovnim razmerjem javnega uslužbenca. Navedeno morate glede na vse okoliščine primera presoditi sami in o tem tudi odločiti. Zoper vašo odločitev je namreč možna pritožba, o kateri bi odločal IP, zato bi vsakršno opredeljevanje lahko škodilo pritožbenemu postopku.

Lepo vas pozdravljamo,

Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav., informacijska pooblaščenka

Pripravila

mag. Polona Merc, univ. dipl. prav., svetovalka IP za varstvo osebnih podatkov