Jedro

Ker je delodajalec prost, da v okviru veljavne zakonodaje sam oblikuje plačni sistem, mu posebnih pisnih kriterijev za povišanje plač ni treba oblikovati. Ob upo1tevanju prepovedi diskriminacije delodajalec lahko avtonomno sprejema odlo1itve o tem, koliko bo kateremu delavcu povi1al plao, kar je toenka na podlagi navedenega sklepa tudi storila. Ker prepovedi diskriminacije ni kr1ila, sodi1e ne more presojati smotrnosti ali pravilnosti odlo1itve toenke o (ne)povi1anju pla posameznim delavcem aprila 2022.

Izrek

I.Pritobi se delno ugodi in se sodba v II. toki izreka spremeni tako, da se stro1ki, ki jih je tonica dolna povrniti toenki, zniajo za 244,36 EUR, tako da ji je namesto 1.245,68 EUR dolna povrniti 1.001,32 EUR.

II.V preostalem delu se pritoba zavrne in se potrdi nespremenjeni del sodbe sodi1a prve stopnje.

III.Tonica krije stro1ke pritobe, toenki pa mora v roku 15 dni povrniti stro1ke odgovora na pritobo v vi1ini 225,00 EUR.

Obrazloitev

1.Sodi1e prve stopnje je zavrnilo zahtevek tonice, naj toenka za obdobje od 1. 4. 2022 do 31. 1. 2023 sklene aneks k pogodbi o zaposlitvi z bruto plao 1.611,42 EUR in ji za to obdobje plaa meseno bruto razliko v plai 105,42 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, za obdobje od 10. 5. 2022 do 25. 9. 2022 pa razliko v nadomestilu plae glede na bruto plao 1.611,42 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Zavrnilo je tudi zahtevek za sklenitev aneksa za obdobje od 1. 2. 2023 do 14. 12. 2023 z meseno bruto plao 1.772,56 EUR ter plailo razlike v plai 266,56 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi za obdobje od 26. 9. 2023 do 14. 12. 2023. Tonici je naloilo povrailo stro1kov postopka toenke v vi1ini 1.245,68 EUR.

2.Zoper sodbo se zaradi vseh pritobenih razlogov pritouje tonica. Nasprotuje dokazni oceni izpovedi zakonitega zastopnika toenke ter pri A. A. in B. B., saj so 1e vedno zaposleni pri toenki in so v konfliktu s tonico, njihova ravnanja pa je kot diskriminatorna ugotovil tudi Zagovornik naela enakosti z odlobo z dne 20. 3. 2025, do katere se sodi1e prve stopnje ni opredelilo. Sklicuje se na obseen dokazni postopek in ugotovitve Zagovornika o kr1itvi prepovedi neposredne diskriminacije po 6. lenu ZDR-1 v povezavi s 4. lenom ZVarD. Meni, da vpra1anje diskriminacije ni predhodno vpra1anje, do katerega bi se delovno sodi1e lahko opredelilo drugae od Zagovornika, eprav njegova odloba zaradi tobe toenke v upravnem sporu 1e ni pravnomona; sodi1e prve stopnje bi jo moralo upo1tevati kot dokaz in se do nje opredeliti. Trdi, da so bile izjave B. B. in drugih pri sestavljene za potrebe postopka pred Zagovornikom, toenka v nobenem postopku ni predloila predhodnega pisnega dokazila o nedoseganju priakovanih delovnih rezultatov tonice. Pove, da jih je dosegala, toenka ji predhodno ni oitala njihovega nedoseganja; ti oitki so prirejeni za potrebe obeh postopkov in vnaprej usklajeni s priama na vodilnih mestih pri toenki. Neivljenjsko se ji zdi, da bi ob nedoseganju rezultatov toenka njeno poskusno delo ocenila kot uspe1no, sklenila z njo dve pogodbi o zaposlitvi za doloen in eno za nedoloen as (oziroma ji te ne bi odpovedala). Navaja, da toenka ni dokazala, da bi ji bila ponujena za 8,00 EUR vi1ja plaa zaradi uskladitve plailnih razredov, iz obvestila z dne 6. 4. 2022 namreč izhaja, da se zneski vseh plailnih razredov povi1ajo za 7 %, torej vanje ni bilo poseeno. Sklicuje se na plailni razred v pogodbi o zaposlitvi z dne 5. 3. 2021 in povi1anje plae v pogodbi z dne 1. 7. 2021 zaradi dodatno naloenih nalog, ki so ostale iste tudi v pogodbi za nedoloen as. Meni, da bi ji morala biti plaa aprila 2022 povi1ana za 7 %; s ponudbo le 8,00 EUR vi1je plae je bila poniana. Da le tonica in 1e en zaposleni nista dobila povi1ice, je treba presojati s stali1a diskriminacije; direktor je odloil o tem diskrecijsko brez jasnih meril. Pove, da so bili delavci seznanjeni le z dopisom z dne 6. 4. 2022, iz katerega izhaja povi1anje plae vsem (zaradi objektivnega razloga podraitve cen), ne pa s sklepom direktorjev, ki naj bi jim dopu1al diskrecijo glede povi1anja pla. Da so priakovane delovne rezultate dosegali prav vsi delavci, izhaja iz navedenega dopisa o povi1anju pla in potnih stro1kov; sodi1e prve stopnje se ni opredelilo do tega, da ji je slednje toenka priznala. Graja dokazno oceno, ki temelji na izpovedih pri, pri emer je dokazno breme delavca v smislu personalnih dokazov teje zaradi eksistenne odvisnosti zaposlenih od delodajalca, posledino bi moralo sodi1e prve stopnje vejo pozornost nameniti toniim navedbam in dokazom, zlasti odlobi Zagovornika in ivljenjski logiki. Glede povi1anja plae za 10 % januarja 2023 navaja, da je bila v bolni1kem staleu od 10. 5. do 25. 9. 2022, od 26. 9. 2022 do 25. 9. 2023 pa na materinskem oziroma star1evskem dopustu. Navaja, da so drugi delavci (tudi tisti na porodni1kem dopustu) obvestilo, da se plae povi1ajo s 1. 1. 2023, prejeli 1e januarja 2023, tonica pa 1ele 31. 8. 2023; s tem je bila diskriminirana; pravoasen dvig plae januarja 2023 bi vplival na obseg njenih drugih pravic (nadomestilo med brezposelnostjo, odpravnina, vi1ina prispevkov); zaradi odpovedi z dne 27. 10. 2023 je dejansko postala brezposelna. Meni, da je treba diskriminatorno ravnanje toenke presojati z vidika njenih celokupnih ravnanj. Izpodbija tudi odloitev o stro1kih, saj je tobo delno umaknila za med postopkom plaani znesek za poslovno uspe1nost za leto 2022 in razliko v potnih stro1kih, ter je v zvezi s tem in v zvezi z odgovorom na nasprotno tobo (ki jo je toenka umaknila 19. 6. 2025, ker je tonica svojo obveznost 1e 2. 2. 2024 izpolnila) zahtevala povrailo stro1kov. Prigla1a stro1ke pritobe.

3.Pritoba je bila vroena toenki, ki nanjo odgovarja, predlaga njeno zavrnitev in potrditev izpodbijane sodbe ter naloitev plaila stro1kov pritobenega postopka tonici. Prigla1a stro1ke odgovora na pritobo.

4.Pritoba je delno utemeljena.

5.Pritobeno sodi1e je preizkusilo sodbo na podlagi 19. lena Zakona o delovnih in socialnih sodi1ih (ZDSS-1) v povezavi z drugim odstavkom 350. lena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v mejah razlogov iz pritobe; po uradni dolnosti je pazilo na bistvene kr1itve dolob pravdnega postopka in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodi1e prve stopnje ni storilo bistvenih kr1itev dolob pravdnega postopka, na katere se pazi po uradni dolnosti, na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje pa je delno (glede dela stro1kov postopka) zmotno uporabilo materialno pravo.

6.Sodi1e prve stopnje je tobeni zahtevek zavrnilo na podlagi ugotovitve, da razlog za nije povi1anje plae tonici v aprilu 2022 (le za 8,00 EUR) ni bil posledica osebnih razlogov v smislu 6. lena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), ki jih je zatrjevala tonica (nosenost oziroma odsotnost z dela zaradi nege otrok), temve uskladitve z novimi planimi razredi, predhodnega vi1jega povi1anja njene plae v letu 2021 in dejstva, da pri delu ni dosegala priakovanih delovnih rezultatov. Diskriminacije ni ugotovilo niti glede drugega aneksa h pogodbi o zaposlitvi, ki so ga ostali zaposleni prejeli januarja 2023, tonica pa zaradi odsotnosti zaradi materinskega oziroma star1evskega dopusta 1ele avgusta oziroma septembra 2023, ko se je ta zakljueval.

7.Ni podana bistvena kr1itev dolob pravdnega postopka iz 14. toke drugega odstavka 339. lena ZPP, ki jo uveljavlja pritoba, saj izpodbijana sodba vsebuje jasne razloge o vseh odloilnih dejstvih, med njimi pa tudi ni nikak1nih nasprotij, niti niso v nasprotju z izrekom, zato jo je pritobeno sodi1e lahko preizkusilo. Sodi1e prve stopnje je posredno ali neposredno odgovorilo na vse toniine navedbe v zvezi z zatrjevan1o diskriminacijo v zvezi z (ne)povi1anjem plae. Skladno z ustaljeno sodno prakso se mu ni bilo treba v obrazloitvi sodbe izrecno1 opredeliti do odlobe in sklepa Zagovornika enakih monosti (listina A 10),2 saj ne gre za listino, ki bi imela neposredno dokazno vrednost glede dogajanja pri toenki v zvezi z (ne)povi1anjema pla, prav tako ne gre za odloitev o predhodnem vpra1anju, za kar se neutemeljeno zavzema tonica. Zagovornik je kot upravni organ v okviru svojih pristojnosti v upravnem postopku presojal s strani tonice zatrjevano diskriminacijo po 6. lenu v povezavi s 4. lenom Zakona o varstvu pred diskriminacijo (ZVarD),3 ta njegova odloitev pa je predmet sodnega varstva pred upravnim sodi1em (prim. 11. 4. 2025 vloeno tobo toenke, B 10). V individualnem delovnem sporu pristojno delovno sodi1e presoja, ali je toenka kot delodajalka v razmerju do tonice v asu trajanja delovnega razmerja glede prejemkov kr1ila svojo obveznost zagotavljati enako obravnavo glede na osebne okoli1cine, na1ete v prvem odstavku 6. lena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR
9). To je z izvedbo predlaganih dokazov in detajlno ter ustrezno argumentirano dokazno oceno sodi1e prve stopnje tudi storilo. Ne gre za kr1itev dolob pravdnega postopka, ker je sodi1e prve stopnje svojo odloitev oprlo (tudi) na izpovedi pri in strank. Toniino pritobeno stali1e, da je razloge za nedoseganje priakovanih rezultatov dela mono dokazovati le z listinskimi dokazi, je v nasprotju z naelom proste presoje dokazov iz 8. lena ZPP, ki po zakonu ni vezana na dokazna pravila, ki bi vnaprej doloila njihovo vrednost.4

8.Tonica v pritobi neutemeljeno izpodbija verodostojnost izpovedi pri B. B. in A. A. ter zakonitega zastopnika toenke. Res je sicer, da so zasli1ani 1e vedno zaposleni pri toenki in da gre za vodstveni oziroma vodilni kader, vendar zgolj na podlagi navedenega ni mogoe odrei verodostojnosti njihovemu prianju. Ker je za odloitev bistveno, ali je bilo razlog za nepovi1anje oziroma neznatno povi1anje plae tonici res njeno nedoseganje priakovanih rezultatov dela, je logino, da so prie osebe, zaposlene pri toeni stranki, ki so imele vpogled v to, kako tonica opravlja delo. Prav tako so prie in stranke pred sodi1em dolne govoriti resnico, njihove izpovedi pa so v zvezi z zatrjevanimi toniimi slab1imi rezultati dela v bistvenem enake, sodi1e prve stopnje pa ni zaznalo, da bi bile posledica medsebojnega dogovarjanja, elje po uspehu toenke v postopku oziroma dokazno nepodprte navedbe tonice o medsebojnem konfliktu. Zavrniti je treba tudi povsem splo1no trditev tonice, da sama za potrditev svojih navedb ni mogla predlagati zasli1anja (drugih) pri zaradi eksistenne odvisnosti zaposlenih od delodajalca. Na prepriljivost dokazne ocene ne vpliva toniino stali1e, da bi zaradi njene dokazne stiske moralo sodi1e prve stopnje pripisati vejo teo odlobi Zagovornika in ivljenjski logiki. Kot e reeno, na odlobo Zagovornika ali ugotovitve v njej sodi1e v individualnem delovnem sporu ni vezano niti ne gre za dokaz, da toenka tonice ni opozarjala na nedoseganje priakovanih rezultatov dela. V tem postopku je dokazala ustno opozarjanje toniih nadrejenih na to, esar ne omaje njeno sklicevanje na neloginost oprave poskusnega dela, predhodnega povi1anja plae ter podpisa pogodbe o zaposlitvi za nedoloen as. Prepriljiva je ugotovitev sodi1a prve stopnje, da je toenka predhodno tonici povi1ala plao zaradi stimulativnega uinka in nekaterih dodanih nalog ter z njo kasneje sklenila pogodbo za nedoloen as, saj je njena nadrejena zaradi velike koliine dela nujno potrebovala razbremenitev in je upala, da bo tonica s asom dosegla priakovane delovne rezultate, zato je tudi poskusno delo pozitivno ocenila. Dejstva, da toenka tonici zaradi oitanih slab1ih delovnih rezultatov ni odpovedala pogodbe o zaposlitvi, glede na vse ugotovljeno ni mogoe tolmaiti kot dokaza, da je tonica dosegala priakovane delovne rezultate pri toenki. V pritobi tonica tako neutemeljeno vztraja, da je te dosegala, prav tako pa dokazni postopek ni pokazal, da bi zaposleni pri toenki (predvsem A. A.) tonici njihovo nedoseganje oitali zaradi odsotnosti z dela zaradi bolni1kega stalea oziroma nege.

9.Sodi1e prve stopnje je v povezavi z izpovedmi pri in strank ustrezno dokazno ocenilo tudi listine v spisu. Tonica se neutemeljeno sklicuje na to, da je bila seznanjena le z dopisom z dne 6. 4. 2022 (B 4), saj ta ni bil podlaga za povi1anje pla pri toenki, to je bil sklep direktorjev o reviziji planega sistema in spremenjenem nainu povraila stro1kov prevoza na/z dela z dne 1. 4. 2022 (B 5), ki je doloal med drugim tudi, da "revizija odpravlja doloena nesorazmerja med delovnimi mesti in plailnimi razredi in da odstotek povi1anja plae ne bo za vse enak ter da imata direktorja drube diskrecijsko pravico zadrati ali spremeniti znesek, odstotek ali nain obrauna oziroma odloiti, da se plaa ne povi1a tistim zaposlenim, ki po oceni vodje ne dosegajo priakovanih delovnih rezultatov". Sodi1e prve stopnje je ugotovilo, da je bila z navedenim tonica seznanjena ustno na sestanku z zakonitim zastopnikom toenke in nadrejeno A. A., emur v pritobi ne oporeka. Ker je delodajalec prost, da v okviru veljavne zakonodaje sam oblikuje plani sistem, mu posebnih pisnih kriterijev za povi1anje pla ni treba oblikovati.5 Ob upo1tevanju prepovedi diskriminacije delodajalec lahko avtonomno sprejema odlo1itve o tem, koliko bo kateremu delavcu povi1al plao, kar je toenka na podlagi navedenega sklepa tudi storila. Ker prepovedi diskriminacije ni kr1ila, sodi1e ne more presojati smotrnosti ali pravilnosti odlo1itve toenke o (ne)povi1anju pla posameznim delavcem aprila 2022. Pravno nepomembno je, da so bili tonici enako kot drugim delavcem priznani vi1ji potni stro1ki, saj ti niso odvisni od doseganja delovnih rezultatov.

10.Tonica dopisu z dne 6. 4. 2022 zmotno pripisuje naravo ocene njene delovne uspe1nosti, ker se v uvodu sklicuje na dobro poslovanje drube, ki je "rezultat dobrega dela, vloenega napora in motivacije prav vsakega posameznika v mozaiku in vseh skupaj kot enotne, povezane ekipe". Tak splo1ni zapis ob dokazanem ustnem opozarjanju nadrejenih, ne vpliva na pravilnost ugotovitve, da tonica predvidenih rezultatov dela ne dosega. Pravno nepomembno je, da poleg tonice le 1e enemu delavcu ni bila aprila 2022 ponujena za 7 % vi1ja plaa, prav tako na pravilnost ugotovitve, da tonica ni bila diskriminirana, ne vpliva dejstvo, da ji je tedaj toenka ponudila zgolj povi1anje plae za 8,00 EUR zaradi uskladitve planih razredov. Sodi1e prve stopnje na podlagi izvedenih dokazov ni ugotovilo diskriminacije ali da bi ji bilo to ponujeno zaradi ponievanja, tonica pa s pritobenim vztajanjem o nasprotnem teh ugotovitev ni omajala.

11.Pritožba neutemeljeno nasprotuje ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je toženka ni diskriminirala s tem, da ji je aneks za povišanje plače za 10 % ponudila v podpis šele tik pred iztekom starševskega dopusta, in ne že januarja 2023, ko je plače povišala (prisotnim) zaposlenim. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da ji toženka aneksa ni poslala, ker je bila tožnica tedaj na materinskem dopustu in je tedaj prejemala nadomestilo plače iz proračuna, tožnica sama pa navaja, da so druge delavke na porodniškem dopustu anekse prejele. Splošno navajanje pritožbe, da bi podpis aneksa o povišanju plače januarja 2023 vplival na obseg njenih drugih pravic, ob ugotovitvi, da ni bila diskriminirana, na pravilnost odločitve ne vpliva. Glede na to, da se noben od dveh očitkov o diskriminaciji ni izkazal za utemeljenega, ni utemeljeno zavzemanje, da bi bilo treba diskriminatornost ravnanj toženke presojati z vidika njenih celokupnih ravnanj. Druge pritožbene navedbe za odločitev niso pravno odločilne, zato jih pritožbeno sodišče skladno z določbo prvega odstavka 360. člena ZPP ne presoja.

12.Delno utemeljeno tožnica nasprotuje odločitvi o stroških, saj je sodišče prve stopnje zmotno štelo, da je toženka v sporu v celoti uspela. Tožnica je s tožbo zahtevala poleg razlik v plači še plačilo poslovne uspešnosti za leto 2022 in potnih stroškov, ta del tožbe pa je umaknila zaradi delne izpolnitve toženke, ki ji je po vložitvi tožbe iz navedenih naslovov plačala 962,01 EUR in 93,24 EUR, skupaj 1.055,25 EUR. Glede na opredelitev vrednosti spornega predmeta v tožbi (5.000,00 EUR) je tožnica do delnega umika uspela v deležu približno 21 %, zato ji je toženka za to fazo postopka dolžna povrniti tak delež potrebnih stroškov, tožnica pa toženki glede na njen uspeh v tej fazi postopka 79-odstotni delež njenih stroškov (158. in 154. člen ZPP).

13.Skladno s 155. členom ZPP in Odvetniško tarifo (OT) se tožnici za fazo postopka do delnega umika priznajo stroški sestave tožbe 300 točk in ene pripravljalne vloge 300 točk ter 2-odstotni materialni stroški, kar glede na vrednost odvetniške točke 0,60 EUR znaša 367,20 EUR. Glede na uspeh (21 %), ji je toženka dolžna povrniti 77,11 EUR. Za to fazo postopka je sodišče prve stopnje toženki priznalo strošek sestave odgovora na tožbo 300 točk oziroma 180,00 EUR skupaj z 2‑odstotnimi materialnimi stroški in 22-odstotnim DDV, skupaj 223,99 EUR. Tožnica je toženki dolžna povrniti glede na njen uspeh (79 %) 176,95 EUR. Po medsebojnem pobotanju je za to fazo postopka tožnica dolžna toženki povrniti 99,84 EUR.

14.V fazi postopka po delnem umiku je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da je toženka v celoti uspela, zato ji je pravilno priznalo celotne stroške vlog, udeležbe na narokih in urnine v skupni višini 1375 točk oziroma 825,00 EUR, čemur je treba prišteti materialne stroške v višini 14,25 EUR in 22-odstotni DDV v višini 184,63 EUR, skupaj pa znašajo 1.023,88 EUR.

15.Tožnica je toženki za obe fazi postopka dolžna povrniti 1.123,72 EUR stroškov, toženka pa ji je dolžna povrniti strošek odgovora na nasprotno tožbo, ki jo je po lastnih besedah vložila pomotoma. Toženkino stališče iz odgovora na pritožbo, da tožnica zaradi nasprotne tožbe ni utrpela nobenih stroškov, ne drži. Tožnica je umik nasprotne tožbe prejela po vložitvi odgovora na nasprotno tožbo, posledično utemeljeno uveljavlja povračilo tega stroška na podlagi prvega odstavka 158. člena ZPP. Toženka ji mora zato povrniti priglašeni strošek za sestavo odgovora na tožbo (glede na vrednost spornega predmeta 150,00 EUR) v višini 200 točk oziroma 120,00 EUR, skupaj z 2-odstotnimi materialnimi stroški, skupaj 122,40 EUR. Višji priglašeni stroški nimajo podlage v OT. Po medsebojnem pobotanju stroškov, ki sta jih stranki dolžni povrniti druga drugi, je tožnica dolžna toženki za postopek pred sodiščem prve stopnje povrniti stroške v višini 1.001,32 EUR, in ne 1.245,68 EUR. Pritožbeno sodišče je zato na podlagi 358. člena ZPP II. točko izreka sodbe spremenilo tako, da je tožnica dolžna toženki povrniti za 244,36 EUR nižje stroške prvostopenjskega postopka.

16.Ker glede preostalega dela sodbe niso podani niti uveljavljani pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere se pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo v tem delu kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo nespremenjeni del sodbe sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

17.Tožnica je s pritožbo uspela le delno glede stranske terjatve (stroškov), zato skladno z določbo prvega odstavka 154. člena v povezavi s prvim odstavkom 165. člena ZPP sama krije svoje stroške pritožbenega postopka, toženki pa je dolžna povrniti stroške odgovora na pritožbo v višini 375 točk oziroma 225,00 EUR.

-------------------------------

1Za zagotovitev ustrezne obrazložitve sodbe se sodišču ni treba izrecno opredeliti do vseh pravno pomembnih trditev strank, temveč lahko odgovori tudi posredno (prim. stališče Ustavnega sodišča RS v odločbi Up-312/99-16 o strukturi obrazložitve).

2Listino je uvrstilo med dokazne listine pod oznako A 10, kar bi tožnica lahko preverila z vpogledom v spis.

3In ne po 6. členu Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), kot to zmotno uveljavlja tožnica.

4Prim. s sodbo Vrhovnega sodišča št. VIII Ips 233/2015.

5Enako velja za ocenjevanje poskusnega dela oziroma vrednotenje kvalitete opravljenega dela.