Jedro

Tožnik je trdil, da je ravnal skladno s internimi navodili, vendar je sodišče prve stopnje ugotovilo, da tožnik dne 23. 8. 2021 plačilnega naloga in gotovine ni predal vodji izmene, s čimer je opustil svoje obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja, kršitve pa so imele težje posledice za toženko, saj je bila izgubljena gotovina v višini 150,00 EUR, za kolikor je bil oškodovan proračun RS, kar prestavlja težjo disciplinsko kršitev na podlagi 4. in 11. točke drugega odstavka 123. člena ZJU.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek za odpravo odločbe o izrečenem disciplinskem ukrepu (I. točka izreka) in tožniku naložilo, da toženki povrne stroške postopka v znesku 711,99 EUR (II. točka izreka).

2. Zoper sodbo se pritožuje tožnik iz vseh pritožbenih razlogov. Argumentacija sodišča, da mora delavec opraviti vsa opravila po odredbi nadrejenega, tudi opravila, ki jih ni sposoben izvesti, ker je v celoti odvisen od izvrševanja navodil drugega delavca, in vseeno odgovarja, čeprav naloge ne more opraviti zaradi drugega delavca, predstavlja sodbo presenečenja, takšno stališče pa ne more obveljati. Sodišče je napačno ugotovilo dejansko stanje in zmotno uporabilo materialno pravo glede dejstva, ali je tožnik 23. 8. 2021 ravnal v skladu z navodilom vodstva enote. Tožnik je plačilni nalog in gotovino predal vodji izmene A. A. To izhaja iz poročila o delu tožnika in vodje izmene. Če tožnik ne bi predal gotovine in plačilnega naloga, A. A. teh podatkov ne bi mogel vnesti v poročilo. To sta povedala tudi B. B. in C. C. Toženka je potrdila poročilo o delu tožnika in ni opozorila, da bi bilo kaj narobe. A. A. ni želel izpolnjevati navodila vodstva o prevzemu gotovine, tožnik je svoje delo opravil tudi, če je denar dal na mizo. Zaključek, da tako ravnanje ni v skladu s pravili, je nelogičen in nejasen. Sodišče se ne opredeli do navedenih dejstev in do trditev o kršitvi A. A. Sledilo je le dokazom in trditvam toženke, ni pa se opredelilo do poročila o delu tožnika, ki potrjuje, da je ravnal skladno z navodilom. Nadalje se ni opredelilo do skopih poročil A. A. in jih ni primerjalo s poročili ostalih vodij izmen. Prav tako se ne opredeli do izpovedi D. D., da ob kontroli ni zaznala nepravilnosti, ter C. C., B. B. in E. E. o tem, da so se v preteklosti že dogajale težave pri razdolževanju. Tožnik ni kršil svojih delovnih obveznosti. Sodišče se ni opredelilo do navedb, da sta izrek izpodbijanega sklepa in sklep o uvedbi disciplinskega postopka premalo konkretizirana, da iz izreka ne izhaja, katero določbo Navodila MNZ naj bi kršil. Brez tega ni mogoča učinkovita obramba. Prav tako je zmotno uporabljeno materialno pravo in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje glede izbire disciplinskega ukrepa. Sodišče ni upoštevalo in se ni opredelilo do tega, da je bila kršitev drugega zaposlenega in da tožnik še ni bil kaznovan. Izbrana sankcija je pretirana, na mestu bi bil kvečjemu opomin oziroma milejša sankcija. Ker bi bilo potrebno zahtevku ugoditi, je napačna tudi odločitev o stroških postopka. Predlaga spremembo sodbe tako, da se zahtevku ugodi, podredno pa razveljavitev in vrnitev zadeve v nov postopek. Priglaša stroške pritožbe.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje v mejah pritožbenih razlogov navedenih v pritožbi, in pri tem skladno z določbo 19. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1) na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v tej določbi, in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, niti tistih, ki jih uveljavlja pritožba. Svojo odločitev je ustrezno pojasnilo in obrazložilo, z razlogi pa si ne prihaja v nasprotje, kot to neutemeljeno uveljavlja pritožba. Sodišče prve stopnje se je opredelilo do vseh bistvenih navedb ter dokazov, neposredno ali posredno, zato se sodbo da preizkusiti in je neutemeljen očitek o kršitvi iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Prav tako je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo pravno relevantno dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo.

5. Pritožba neutemeljeno uveljavlja, da predstavlja izpodbijana sodba sodbo presenečanja, ker se ne strinja z dokaznim zaključkom sodišča prve stopnje. Sodba presenečenja je podana le v primeru, kadar sodišče svojo odločitev opre na pravno podlago, na katero stranka ob zadostni skrbnosti ni mogla računati, zaradi česar je izgubila možnost navajati dejstva, ki so glede na presenetljivo pravno podlago bistvenega pomena. Do tega v predmetni zadevi ni prišlo. Sodišče prve stopnje je presojalo, ali je podana disciplinska kršitev tožnika na podlagi določb Zakona o javnih uslužbencih (ZJU) ter po izvedenem dokaznem postopku ugotovilo, da tožnik ni ravnal ne skladno z internimi navodili načelnika Policijske postaje F. (PP F.) z dne 18. 4. 2018 ne skladno z 9. in 10. členom Navodil G. št. ... z dne 12. 6. 2006 (Navodila). Tožnik se je imel možnost izjaviti o očitanih kršitvah in disciplinski odgovornosti, zato neutemeljeno uveljavljala, da izpodbijana sodba predstavlja sodbo presenečenja.

6. Tožniku je bil izrečen disciplinski ukrep denarne kazni v višini 20 % plače za mesec avgust 2021, ker je storil hujšo disciplinsko kršitev. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnik dne 23. 8. 2021 izdal plačilni nalog in na tej podlagi prejel gotovino za izrečeno globo v znesku 150,00 EUR, nato pa plačilnega naloga in gotovine ni razdolžil ne v skladu z internimi navodili načelnika PP F. ne v skladu z Navodili. Na podlagi 9. in 10. člena Navodila bi moral tožnik razdolžiti plačilni nalog in gotovino pri vodstvenemu delavcu policijske postaje isti dan oziroma najpozneje v treh delovnih dneh, ko je bil vodstveni delavec v službi, to je do 8. 9. 2021. Tožnik tega ni storil, čeprav bi to lahko storil dne 24. 8. 2021, dne 31. 8. 2021 ali 8. 9. 2021, kar ni bilo sporno, prav tako pa gotovine in plačilnega naloga ni razdolžil dne 23. 8. 2021 pri vodji izmene. Skladno z internimi navodili načelnika PP F. so namreč lahko policisti, ko na postaji ni bilo administratorke ali vodstva, plačilne naloge in gotovino izročili vodji izmene, ki je preveril podatke in vse skupaj shranil v ovojnico v posebnem predalniku, v poročilu pa je zapisal znesek shranjene gotovine. Tožnik je trdil, da je ravnal skladno s internimi navodili, vendar je sodišče prve stopnje ugotovilo, da tožnik dne 23. 8. 2021 plačilnega naloga in gotovine ni predal vodji izmene, s čimer je opustil svoje obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja, kršitve pa so imele težje posledice za toženko, saj je bila izgubljena gotovina v višini 150,00 EUR, za kolikor je bil oškodovan proračun RS, kar prestavlja težjo disciplinsko kršitev na podlagi 4. in 11. točke drugega odstavka 123. člena ZJU.

7. Očitek, da je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je tožnik kršil svoje delovne obveznosti, čeprav gotovine in plačilnega naloga ni mogel predati vodji izmene, ker slednji tega ni želel sprejeti, je neutemeljen. Sodišče prve stopnje ni ugotovilo, da tožnik plačilnega naloga in gotovine ni mogel predati, ker bi A. A. to zavrnil. Tožnikovim trditvam o upoštevanju internih navodil ter razdolžitvi pri vodji izmene ni sledilo, ker je tožnik zaslišan povedal, da se ne spomni, ali je gotovino in plačilni nalog dne 23. 8. 2021 predal A. A. Izpovedal je, da se je lahko zgodilo, da so plačilne naloge vložili neposredno v poseben predalčnik, če je bil vodja izmene prezaseden, upoštevalo pa je tudi, da je tožnik v zaključni besedi spremenil svoje navedbe in zatrdil, da je lahko plačilni nalog in gotovino pustil na mizi vodje izmene. Tožnik tako ni potrdil in dokazal svojih navedb, da je dne 23. 8. 2021 plačilni nalog in gotovino razdolžil skladno z internimi navodili PP F. pri A. A. Zaključek sodišča prve stopnje, da tudi, če bi držale navedbe iz zaključne besede, da je tožnik denar in plačilni nalog lahko pustil na mizi vodje izmene, to ne pomeni razdolžitve skladno z internimi navodili, je jasen in skladen s predhodno ugotovitvijo poteka razdolžitve po internih navodilih PP F. Z internimi navodili ni predvideno, da lahko policist izterjano globo pusti na mizi vodje izmene ali pa jo sam vloži v za to namenjen predalnik. Poleg tega, kot je ugotovilo sodišče prve stopnje in med strankama ni bilo sporno, plačilni nalog z dne 23. 8. 2021 in gotovina nista bila nikoli najdena, kar pomeni, da ju tožnik ni pustil v predalniku, namenjenemu plačilnim nalogom in gotovini, oziroma na mizi vodje izmene.

8. Ali je A. A. s tem, ko je zavračal prevzem plačilnih nalogov in gotovine kršil svoje delovne obveznosti, ni pravno relevantno, saj je predmet presoje kršitev delovnih obveznosti tožnika, poleg tega je bilo ugotovljeno, da tožnik dne 23. 8. 2021 plačilnega naloga in gotovine ni (poskusil) izročil A. A. Sodišče prve stopnje je upoštevalo, da A. A. ni sprejemal gotovine od pobranih glob, kar sta potrdili priči C. C. in H. H., vendar bi moral tožnik v takem primeru razdolžitev opraviti pri vodstvenem delavcu v 3 delovnih dneh. Prav tako je upoštevalo, da so bila poročila A. A. bolj skopa kot poročila drugih vodij izmen, saj je vpisal le, da je bila izrečena globa, pri čemer ne drži, da bi bilo ugotovljeno, da bi ta podatek lahko vpisal le, če bi prevzel plačilni nalog in denar. Ne iz izpovedi ne iz pisne izjave priče C. C. in B. B. to ne izhaja. Obe priči sta v pisni izjavi navedli le, da mora policist v svoje poročilo vpisati, da je izdal plačilni nalog, potrdilo in gotovino mora ob koncu službe predati vodji izmene, ki denar prešteje in v poročilo dežurnega vpiše osnovne podatke in številko plačilnega naloga, kraj, čas in kršitev. Priči tako nista izpovedali, da dežurni ne more vpisati v poročilo, da je bila izrečena globa, če ne prejme plačilnega naloga in gotovine. Sodišče prve stopnje je utemeljeno upoštevalo izpoved A. A., da je podatek o izrečeni globi dne 23. 8. 2021 vpisal v poročilo na podlagi dolžnosti patrulje, da vodjo izmene obvesti o izrečenih ukrepih, ki to vpiše v poročilo dežurnega, pri čemer tožnik v pritožbi ne zanika te obveznosti patrulje. Glede na to, da iz poročila dežurnega za dan 23. 8. 2021 izhaja, da je tožnikova patrulja izrekla globo, ker voznik ni imel nameščene vinjete, ni pa podatkov o številki potnega naloga in znesku pobrane gotovine, ostali dežurni, ki so prevzemali plačilne naloge in gotovino pa so te podatke vpisovali, je sodišče prve stopnje utemeljeno verjelo A. A., da ni prevzel plačilnega naloga in gotovine od tožnika tudi iz tega razloga.

9. Poročilo o opravljenem delu tožnika z dne 23. 8. 2021 ne dokazuje, da je tožnik A. A. tega dne predal plačilni nalog in gotovino. Iz poročila izhaja le, da je bila globa izrečena, ne pa tudi kje je tožnik pustil plačilni nalog in gotovino, zato se sodišču prve stopnje ni bilo potrebno opredeljevati do navedb tožnika, da je s tem, ko je toženka potrdila tožnikovo poročilo o delu, tudi potrdila, da je bila izterjana globa predana vodji izmene. Prav tako okoliščina, da se je že zgodilo, da se je iskal plačilni nalog in gotovina, kot so to izpovedali E. E., C. C. in B. B., ne potrjuje tožnikovih trditev, da je predal pobrano globo in plačilni nalog skladno z internimi navodili, kot je to pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, saj se v tem primeru plačilni nalog in gotovina nista nikoli našla. Prav tako je neutemeljen očitek, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo izpovedi C. C. in B. B., da je tožnik v njuni izmeni pravilno razdolžil plačilne naloge in gotovino. Sodišče prve stopnje je glede tega pravilno pojasnilo, da slednje ni pomembno, saj priči nista bila vodji izmene dne 23. 9. 2021, tožniku pa se očita kršitev prav na ta dan.

10. Tožnik sodišču prve stopnje neutemeljeno očita, da se ni opredelilo do izpovedi D. D. Sodišče prve stopnje je v 6. točki obrazložitve izpodbijane sodbe pojasnilo, da navedena priča ni izpovedala o pravno relevantnih dejstvih, ampak o izvajanju kontrole evidenc stanja plačilnih nalogov, kar ni predmet očitane disciplinske kršitve, zato njene izpovedi utemeljeno ni upoštevalo. Pri tem tožnik v pritožbi neutemeljeno navaja, da je priča povedala, da ob nadzoru ni zaznala nobene napake. D. D. je namreč povedala da je ob nadzoru imela na razpolago le tožnikovo evidenco (prvi list pod B8), ne pa tudi izdanih nalogov (drugi list pod B8). Napako bi lahko odkrila le s primerjavo neporabljenih obrazcev z računalniško evidenco neporabljenih obrazcev, ta kontrola pa se takrat ni vršila.

11. Tožnik v pritožbi neutemeljeno vztraja pri svojem stališču, da sta sklep o uvedbi disciplinskega postopka in sklep o disciplinskem ukrepu premalo konkretizirana. Izrek o disciplinski kršitvi je natančno specificiran, vključno s kršenimi pravili. Sodišče prve stopnje se je do tega ugovora natančno opredelilo v 10. točki obrazložitve, pritožbeno sodišče pa se v celoti strinja z razlogi sodišča prve stopnje. Tudi sklep o uvedbi disciplinskega postopka je bil ustrezno obrazložen. Tožnik je bil natančno seznanjen kaj se mu očita, kaj oziroma katera navodila je kršil in s kakšno obliko krivde. Sklep o uvedbi disciplinskega postopka je tožniku omogočal, da se učinkovito brani zoper očitano kršitev, stališče, da bi moral že v izreku sklepa o uvedbi disciplinskega postopka biti napisan člen navodil, ki je bil kršen, pa je neutemeljeno.

12. Skladno s 122. členom ZJU je javni uslužbenec odgovoren za disciplinsko kršitev, če naklepoma ali iz malomarnosti krši svoje delovne obveznosti. Na podlagi ugotovitve, da je tožnik vedel, kako mora razdolžitvi plačilni nalog in gotovino, pa kljub temu teh pravil ni upošteval, saj ju ni predal ne vodji izmene ne vodstvenemu delavcu, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je tožnik ravnal malomarno. Tožnik bi svoje delovne obveznosti lahko opravil, ni bil odvisen od sodelovanja vodje izmene, saj če bi A. A. res poskusil izročiti gotovino in plačilni nalog, česar zaslišan ni potrdil, in bi slednji to zavrnil, bi ju moral izročiti v naslednjih treh delovnih dneh vodstvenemu delavcu, česar ni storil. Izpolnitev tožnikovih delovnih obveznosti tako ni bila odvisna od ravnanja drugega nadrejena delavca, kot to neutemeljeno uveljavljala v pritožbi.

13. Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe, da se lahko ravnanje tožnika opredeli kvečjemu kot lažja disciplinska kršitev. Kdaj gre za lažjo in kdaj težjo disciplinsko kršitev je določeno v 123. členu ZJU. Če javni uslužbenec prekorači, opusti ali drugače zlorabi pravice in odgovornosti iz delovnega razmerja (4. točka drugega odstavka 123. člena ZJU) ali če krši delovne obveznosti, določene s predpisi, kolektivno pogodbo in pogodbo o zaposlitvi, ki ima težje posledice za stranke ali za poslovanje organa (11. točka drugega odstavka 123. člena ZJU), gre za težjo disciplinsko kršitev. Tožnik je s svojim neskrbnim ravnanjem opustil svoje obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja glede skrbnega ravnanja s pobrano globo in kršil navodila glede razdolžitve, zaradi česar sta bila plačilni nalog in gotovina v znesku 150,00 EUR izgubljena, s tem pa je prišlo do odškodovanja javnih sredstev, torej do hujših posledic, zato se tovrstna kršitev ne more opredeliti za lažjo disciplinsko kršitev.

14. Na podlagi drugega odstavka 124. člena ZJU je za težjo disciplinsko kršitev predpisana denarna kazen v višini 20 % do 30 % plače za polni delovni čas, izplačane za mesec, v katerem je bila storjena težja kršitev. Pritožba neutemeljeno uveljavlja, da sodišče prve stopnje pri presoji izrečenega disciplinskega ukrepa ni upoštevalo ugovora, da je za kršitev odgovoren drug zaposleni, saj je kršitev storil tožnik, in nekaznovanosti tožnika, saj tožnik glede slednjega ni podal trditev, zato se sodišče prve stopnje do tega ni moglo opredeliti. Pritožbeno sodišče glede višine izrečene denarne kazni še dodaja, da je toženka tožniku izrekla najnižjo možno predpisano denarno kazen, s čimer je ustrezno upoštevala vse okoliščine primera.

15. Ker je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je toženka tožniku utemeljeno izrekla izpodbijani disciplinski ukrep, je pravilno zavrnilo tožnikov zahtevek in tožniku skladno s prvim odstavkom 154. člena ZPP naložilo, da toženki povrne stroške postopka.

16. Ker niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi, niti tisti, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

17. Tožnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v povezavi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).