Jedro

Odločitev sodišča o izločitvi dokazov ne pomeni samo odločitve o izločanju dokazov oziroma odločitev o neizločitvi dokazov (zavrnitvi predloga za izločitev dokazov), temveč tudi odločitev o ponovni presoji zakonitosti dokazov, kar je po vsebini sklep, s katerim je prvostopenjsko sodišče razveljavilo svoj sklep o izločitvi dokazov. Zoper odločitve o izločanju dokazov, v skladu s četrtim odstavkom 340. člena ZKP, ni samostojne pritožbe, ta odločitev se sme izpodbijati le s pritožbo zoper sodbo. Pri sklepu o izločitvi dokazov, sprejetim v teku glavne obravnave ni mogoče govoriti o formalni ali materialni pravnomočnosti, kar ima tudi za posledico, da sme sodišče samo tak sklep spremeniti do konca glavne obravnave.

Izrek

I. Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

II. Obdolženi A. A. je dolžan plačati sodno takso v višini 30,00 EUR.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Ljubljani je z izpodbijanim sklepom kot prepozno zavrglo pritožbo zagovornika obdolženega A. A. zoper sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. I K 62172/2019 z 12. 10. 2022, vloženo 24. 11. 2022. 2. Zoper sklep se je pritožil zagovornik obdolženega iz razloga bistvene kršitve določb kazenskega postopka in zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, s predlogom, da Višje sodišče izpodbijani sklep odpravi in o pritožbi pritožnika z 12. 10. 2022 odloči. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Iz povratnice pisanja, sklepa z 12. 10. 2022 izhaja, da je obdolženi sklep prejel sedmega novembra 2022, datum prejema je lastnoročno izpisal in se podpisal, povratnica je tudi ustrezno opremljena z žigom pošte z istega dne. Iz povratnice ne izhaja, da bi jo v imenu obdolženega prejel kdo drug, za nadomestno vročitev bi moral biti na povratnici narejen ustrezen zaznamek. Glede na obrazloženo je zavrniti pritožnikove navedbe o tem, da je obdolženi sklep prejel šele dva dni kasneje, t.j. 9. 11. 2022, kar naj bi potrdila njegova mama B. B. Pritožnik pri tem niti ne pove, zakaj naj bi o prejemu pisanja izpovedovala obdolženčeva mati, njena izpoved, ob odsotnosti ustreznih oziroma drugačnih trditev, ne more izpodbiti podatkov pravilno izpolnjene povratnice pisanja.

5. Po pregledu podatkov v spisu pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da bi bilo potrebno tudi pravočasno pritožbo zavreči, a iz drugega razloga, saj zoper sklep s katerim je prvostopenjsko sodišče razveljavilo svoj sklep o izločitvi dokazov, ni pritožbe. Napačni pravni pouk stranki sodnega postopka ne more dajati več ali drugačnih pravic, kot ji jih daje zakon. Še posebej to velja za primer, ko stranko tega postopka zastopa odvetnik, torej oseba s pravnim znanjem. Sodišče prve stopnje bi glede na navedeno moralo pritožbo zagovornika obdolženega A. A. zavreči kot nedovoljeno.

6. Odločitev sodišča o izločitvi dokazov ne pomeni samo odločitve o izločanju dokazov oziroma odločitev o neizločitvi dokazov (zavrnitvi predloga za izločitev dokazov), temveč tudi odločitev o ponovni presoji zakonitosti dokazov, kar je po vsebini sklep, s katerim je prvostopenjsko sodišče v tem postopku razveljavilo svoj sklep o izločitvi dokazov. Pritožbeno sodišče je v tej zadevi, v sklepu z 13. 5. 2022, že izpostavilo, da zoper odločitve o izločanju dokazov, v skladu s četrtim odstavkom 340. člena ZKP, ni samostojne pritožbe, ta odločitev se sme izpodbijati le s pritožbo zoper sodbo. Slednje pomeni, da pri sklepu o izločitvi dokazov, sprejetim v teku glavne obravnave niti ni mogoče govoriti o formalni ali materialni pravnomočnosti, kar ima tudi za posledico, da sme sodišče samo tak sklep spremeniti do konca glavne obravnave.1

7. Pritožbeno sodišče je glede na navedeno pritožbo zagovornika kot neutemeljeno zavrnilo.

1 Sodba I Ips 73955/2010-164 z 24. 8. 2012.