Jedro

Komur uporaba solastne nepremičnine ni bila preprečevana in jo je uporabljal, kot ga je bila volja, ne more biti prikrajšan, prav tako pa ne more biti obogaten, kdor drugemu solastniku ni preprečeval uporabe in je nepremičnino vseskozi uporabljal na enak način.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo uporabnine v skupni vrednosti 25.037,56 € (prej 6,000.000 SIT) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od njenih mesečno zapadlih zneskov in tožniku naložilo povrnitev pravdnih stroškov tožene stranke.

2. Pritožbeno sodišče je zavrnilo tožnikovo pritožbo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Odločilo je tudi o pritožbenih stroških.

3. V reviziji zoper sodbo sodišča druge stopnje tožnik uveljavlja revizijske razloge zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Ne strinja se z odločitvijo, da mu uporabnina ne gre, ker naj bi si sam omejil uporabo solastne nepremičnine in naj ga toženki in njuna partnerja ne bi izključevali od njene uporabe. Takšni zaključki so neresni in nelogični, saj se je ob srečanjih z omenjenimi, ki so bili zaradi številčnosti v premoči, vselej umaknil. Meni, da so toženki in njuna partnerja z brezplačnim in neomejenim bivanjem v luksuzni stanovanjski hiši, ki ni last zgolj toženk, nedvomno imeli korist, sam pa škodo, zato mu tega ni bilo treba posebej dokazovati. Za to, da nekdo tretji uporablja njegovo premoženje, mu gre na vsak način odmena. Tudi pri denarju, pojasni, je treba plačati obresti kot nadomestilo za uporabo tujega denarja, in sicer ne glede na to, ali je s tem nekomu nastala korist oziroma drugemu škoda.

4. Sodišče je revizijo vročilo Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Na procesne kršitve revizijsko sodišče ne pazi po uradni dolžnosti, temveč le na zahtevo stranke, ki mora biti zato obrazložena: postopanje ali opustitve nižjih sodišč, ki naj bi predstavljale kršitev procesnih določb, morajo biti določno opredeljene, konkretizirane. Tej zahtevi revizija ni zadostila. Njen uvodni del sicer vsebuje zapis o uveljavljanju kršitev pravil postopka iz prvega in drugega odstavka 370. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v reviziji, vendar ta revizijska razloga v osrednjem delu revizije nista več omenjana. Kljub temu je iz konteksta razbrati, da s tem po vsebini nesubstanciranim procesnim očitkom revident pravzaprav meri na uveljavljanje drugačnih dejanskih zaključkov od tistih, ki so podlaga sodb nižjih sodišč, ter se tako zavzema za drugačno odločitev v zadevi. A, ker je revizija izredno pravno sredstvo, katerega postulat je vezanost sodišča na dejanske ugotovitve prvostopenjskega sodišča, ki so prestale pritožbeni preizkus (tretji odstavek 370. člena ZPP), so vse tiste revizijske navedbe, ki se nanašajo na dokazno oceno nižjih sodišče, brez pomena in revizijsko sodišče nanje ne odgovarja.

7. Sodbi sodišč druge in prve stopnje temeljita na naslednjih dejanskih ugotovitvah: - tožnik se je januarja 2002 izselil iz hiše, katere solastnik je skupaj s toženkama, - pred sklenitvijo sodne poravnave K 53/2002 z dne 8. 11. 2004, v kateri se je zavezal, da bo v hišo poslej vstopal le v spremstvu bodisi varnostnika bodisi svoje odvetnice, in kasneje je tožnik v hiši uporabljal sobo in kopalnico (apartma), - tožnik ni bil nikoli izključevan od uporabe nepremičnine, niti mu ta ni bila nikoli omejevana, nepremičnino je uporabljal, kot jo je (glej gornji alineji), po svoji lastni volji, - toženki po tožnikovi izselitvi iz hiše nista uporabljali ničesar drugega ali drugače, kot pred tem.

8. Predstavljeni dejstveni kompleks govori sam zase. Komur uporaba solastne nepremičnine ni bila preprečevana in jo je uporabljal, kot ga je bila volja, pač ne more biti prikrajšan, prav tako pa ne more biti obogaten, kdor drugemu solastniku ni preprečeval uporabe in je nepremičnino vseskozi uporabljal na enak način. Ker torej odločilne predpostavke neupravičene pridobitve (prim. 190. in 198. člen Obligacijskega zakonika) niso podane, je zahtevek iz tega naslova lahko le neutemeljen. Izpodbijana sodba je vsebinsko pravilna.

9. Uveljavljani revizijski razlogi po povedanem niso podani, zato je moralo sodišče neutemeljeno revizijo zavrniti (378. člen ZPP).