Jedro

Pravno sklepanje sodišča, da je bilo v zakup dano tisto območje parcele, kjer stoji vinograd, je v okoliščinah primera skladno z drugim odstavkom 82. člena OZ. Vinograd kot trajni nasad in njegovi plodovi so predmet zakupne pogodbe. Zakupnik pa sme uporabljati stvar le tako, kot to določa pogodba ali kakršen je namen stvari (drugi odstavek 600. člena OZ). Tožnik se zato s sklenitvijo pogodbe ni odpovedal uveljavljanju (stvarnih) upravičenj, ki ne posegajo v izvrševanje pravic zakupnika, kot neutemeljeno zatrjuje pritožnik.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II.Pravdni stranki krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da je toženec dolžan opustiti vsakršno poseganje v lastninsko pravico tožnika na nepremičnini parc. št. 000, k. o. X1, zlasti s postavitvijo električnega pastirja z lesenimi količki in žico, ki tožniku onemogoča ali ovira dostop na travnik z različnimi vozili, gnojenje in vlačenje travnika, košnjo trave in spravilo sena na travniku, ki se nahaja na severnem delu te parcele v izmeri 2.561 m2 (I. točka izreka); da se tožencu v bodoče prepoveduje na takšen ali podoben način posegati v tožnikovo lastninsko pravico na tej nepremičnini (II. točka izreka) ter da je toženec dolžan na navedeni nepremičnini vzpostaviti prejšnje stanje na svoje stroške, tako da na mestu pred začetkom travnika odstrani električnega pastirja z lesenimi količki in žico v dolžini 19 m (III. točka izreka). Tožencu je naložilo povrnitev tožnikovih pravdnih stroškov v znesku 1.840 EUR (IV. točka izreka).

2.Toženec vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odst. 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Predlaga, naj višje sodišče sodbo spremeni tako, da tožnikov tožbeni zahtevek zavrne.

Sodišču očita zmotno uporabo materialnega prava. Podlage za uporabo 2. odst. 82. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) ni, saj tožnik ni izkazal spornosti pogodbenega določila. Trditev, da je imel v mislih samo tisti del, kjer je vinograd, in sklicevanje na GERKe, na izraženo pogodbeno voljo ne vplivata. Predstava ene pogodbene stranke ne more doseči končnega cilja pogodbene razlage po metodi iz 2. odst. 82. člena OZ. Sodišče bi moralo razlagati pogodbeno določilo, kot se glasi.

Ni pomembno, kaj je tožnik počel pred sklenitvijo pogodbe. Skupni namen pogodbenikov je dokazan s predložitvijo pogodbe, s postopkom ponudbe za oddajo v zakup in z zaslišanjem prič v tem postopku. Priče A. A., B. B., in C. C. so izpovedale, da je bila predmet zakupa celotna parcela in ne delež, ki tudi ni bil zapisan v ponudbi za oddajo v zakup. Sodišče ni upoštevalo pogodbenega določila, da se v zakup daje parcela 000, v površini 4.292 m2, ki v naravi med drugim predstavlja na novo postavljeni vinograd s posajenimi trtami. Zmotnost ugotovljenega dejanskega stanja potrjujejo tudi podatki upravnega spisa - ponudba na oglasni deski in odločba UE. Vsi udeleženci pravnega posla, ki je bil zamejen z določili Zakona o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ), z izjemo tožnika, so zatrjevali enako. Ker je odločitev v nasprotju s podatki spisa, je podana kršitev 15. točke 2. odst. 339. člena ZPP. Sodišče je pri povzemanju izpovedi prič A. A. in B. B. zavestno izpustilo določen del, na katerega se toženec v pritožbi sklicuje.

Sodišče bi moralo v luči pravilne razlage pogodbenih določil odločiti, da sta pogodbeni stranki sklenili zakup za celotno parcelo in ne le za njen del. Tožnik se je z oddajo v zakup odpovedal uveljavljanju lastninskih upravičenj, zato vznemirjanje ni protipravno.

Toženec je prevzel posest celotne nepremičnine, ki mu je bila izročena s pogodbo. Ker je tožnik kosil samovoljno, brez dovoljenja, mu pravno varstvo ne gre. Sodišče ne ve, kako se vinograd zaščiti pred divjadjo. Neprepričljivo je stališče, da bi moral toženec postaviti pastirja okoli celotnega vinograda ali na celotnem delu uporabljati sredstva, ki s smradom odvračajo divjad. Toženec je razloge za delno postavitev ograje ustrezno pojasnil.

3.Tožnik je na pritožbo odgovoril in predlagal njeno zavrnitev.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.V obravnavani zadevi tožnik uveljavlja sodno varstvo zaradi vznemirjanja lastninske pravice na podlagi 99. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ). Sodišče mu je negatorno varstvo priznalo. Ocenilo je, da je bilo vznemirjanje lastninske pravice s postavitvijo električnega pastirja na severnem delu parcele št. 000, ki predstavlja travnik, protipravno, saj toženec za namestitev ovire ni imel obligacijskega ali stvarnega upravičenja. S takšno presojo soglaša tudi sodišče druge stopnje.

6.Sodišče je po izvedenem dokaznem postopku ugotovilo, da je tožnik lastnik parcele, na kateri se na severnem delu nahaja travnik, ki ga je do vznemirjanja s postavitvijo ograje kosil in upravljal sam, za kar je prejemal tudi subvencije, na južnem delu pa vinograd, ki ga je zasadil in ga uporablja toženec. Pravdni stranki sta 14. 7. 2020 sklenili zakupno pogodbo za več parcel, med njimi je navedena tudi parc. 000, v površini 4.292 m2. Predmet zakupa v naravi predstavlja vinograd, posajen v letu 2020, sestavljen iz 5.500 žlahtnih trt (trajni nasad), ki ga je z dovoljenjem tožnika v celoti na svoje stroške uredil toženec. Iz pogodbe izhaja, da je namen zakupne pogodbe obdelovanje na novo posajenega vinograda v skladu s pravili vinogradniške stroke in pobiranje plodov za namen predelave grozdja. S takšno vsebino zakupa, torej uživanje trajnega nasada-vinograda, je pravica toženca zaznamovana tudi v zemljiški knjigi. Tožnik ima v GERK prijavljeno rabo dela te parcele v izmeri 2.561 m2, toliko kot meri travnik.

7.Neutemeljen je pritožbeni očitek o zmotni uporabi materialnega prava glede razlage zakupne pogodbe. Pogodbeno določilo je sporno takrat, kadar mu stranki pripisujeta različen pomen, oziroma kadar ena stranka trdi, da ima določen pomen, druga pa, da je njegov pomen drugačen. Tožnik se glede predmeta zakupa ni skliceval samo na GERK, kot zmotno zatrjuje pritožnik. Že iz povzetka trditvene podlage strank v sodbi (in tudi v vlogah) je razvidno, da sta stranki dajali vsebini pogodbe različen pomen. Tožnik je trdil, da sta s tožencem sklenila zakupno pogodbo za več zemljišč, s katero je tožencu med drugim dal v zakup del sporne nepremičnine, ki v naravi predstavlja vinograd, sam pa je še naprej uporabljal severni travniški del, pri čemer sta oba za dostop uporabljala kolovozno pot, ki poteka po parceli. Pri tem se je opiral na besedilo določb v 2. členu, da je toženec v zakup prejel nepremičnino 000, ki v naravi predstavlja na novo posajen vinograd, da je namen zakupljenega zemljišča obdelovanje na novo posajenih vinogradov in pobiranje pridelanih plodov na vinogradih za namen predelave grozdja, in na 7. člen pogodbe, da se na tej parceli vknjiži zakupna pravica uživanja trajnega nasada - vinograda. Toženec se je upiral zahtevku s trditvami, da ni protipravno posegal v tožnikovo lastninsko pravico, saj je z zakupno pogodbo pridobil v obdelovanje, uživanje in v posest celotno nepremičnino 000, in ne le njen del. Opiral se je na besedilo prvega stavka 2. člena pogodbe, da je sporna parcela navedena s celotno kvadraturo.

8.Ob presoji pogodbenih določil kot celote ni mogoče nedvoumno zaključiti, da je bila predmet zakupne pogodbe celotna sporna parcela, kot zatrjuje toženec. Po določilu 587. člena OZ se v zakup izroča stvar v rabo, ta pa obsega tudi uživanje (pobiranje) plodov, če ni dogovorjeno drugače. V skladu z v času sklepanja pogodbe veljavnim ZKZ (26. člen) je predmet zakupa kmetijsko zemljišče z objekti, napravami in trajnimi nasadi. Sodišče prve stopnje je v okviru trditvene podlage, ki sta jo začrtali stranki, ob tem, da se je tožnik skliceval tudi na zemljiškoknjižni vpis toženčeve pravice uživanja vinograda na sporni parceli, toženec pa na ponudbo in odločbo UE v postopku zakupa kmetijskega zemljišča, v katerem je bila sporna parcela navedena v celotnem obsegu, utemeljeno iskalo skupen namen oziroma voljo sopogodbenikov.

9.Pri razlagi pogodbe je treba upoštevati, da vsako besedilo dobi vsebino s kontekstom, v katerega je postavljeno, ob upoštevanju vseh okoliščin primera. V primeru spora o vsebini določb pogodbe se pri razlagi spornih določil ni treba držati dobesednega pomena uporabljenih izrazov, temveč je treba iskati skupen namen pogodbenikov in določila razumeti tako, kot ustreza načelom obligacijskega prava, ki so določena v OZ (2. odst. 82. člena OZ). Namen zakonske ureditve razlagalnih pravil avtonomnega prava je uravnavanje razmerij med vlogo dejanske volje izjavitelja in objektivnim pomenom izjave volje.

10.Sodišče prve stopnje je glede na kontekst celotnega pravnega razmerja med strankama pravilno presodilo, da je bila volja strank zakup novega vinograda (trajnega nasada) na sporni nepremičnini, ne pa tudi travnika na njenem severnem delu. Neutemeljen je pritožbeni očitek o zmotno ugotovljenem dejanskem stanju pri razlagi pogodbe glede predmeta zakupa. Sodišče se je pravilno oprlo na pogodbena določila, ki poudarjajo, da je na vseh parcelah, vzetih v zakup, posajen nov vinograd, ki ga je z dovoljenjem tožnika na svoje stroške posadil toženec, in da je namen zakupa obdelovanje na novo posajenega vinograda ter pridobivanje plodov na njem. V dokazno oceno je vključilo izpovedi strank in zaslišanih prič, ki jih izpostavlja pritožba, ter ostalo listinsko dokumentacijo v spisu, tudi odločbo o odobritvi pravnega postopka s strani UE in ponudbo za oddajo v zakup. Res je, da je bila v luči ZKZ predmet ponudbe oziroma postopka pred UE parcela, navedena s celotno kvadraturo, a je bila, kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje, to posledica dejstva, da je tožnik njen izključni lastnik. V tej smeri sta izpovedali ravno priči A. A. in B. B., zaposleni na UE, ki ju pritožba izpostavlja, in sicer, da so bile predmet zakupa cele parcele, a to zato, ker ni mogoče dajati v ponudbo deleža parcele, ki ni naveden v zemljiški knjigi, da pa dejansko stanje v naravi glede uporabe odražajo GERKi. Protispisnosti kot tehnične napake (iz 15. točke 2. odst. 339. člena ZPP) zaradi pomanjkljivega povzemanja izpovedi dveh prič sodišče prve stopnje ni zagrešilo.2 Toženec dejansko izpodbija dokazno oceno in na njej sprejete zaključke, a neutemeljeno.

11.V ponudbi in posledično odločbi o odobritvi pravnega posla je bilo v okviru predmeta zakupa kljub navedbi celotne kvadrature parcele govora o novo zasajenih vinogradih na parcelah, ki so predmet zakupa, kar gre v luči razlage pogodbe v okviru 82. člena OZ razumeti, da je bil v zakup/uživanje dan le vinogradniški del, ki se pojavlja v vsej dokumentaciji. Tudi iz celovite izpovedi odvetnika D. D., ki je sestavil pogodbo, izhaja, da so se pogovarjali o zakupu parcel, na katerih stoji vinograd, in da je bilo zapisano tisto, kar je bila volja strank. Pritožbeno povzemanje izpovedi zaslišanih prič po presoji pritožbenega sodišča tako ne omaje pravilnosti odločitve. Ravno celovit dokazni postopek potrjuje, da je bila pogodbena volja/namen strank pri oddaji in prevzemu v zakup parcela v delu, na katerem je vinograd. To potrjujejo tudi ugotovljene okoliščine v zvezi z izpolnjevanjem pogodbenih pravic in obveznosti. Tožnik je travnik obdeloval pred in po sklenitvi zakupne pogodbe in zanj prejemal subvencije zaradi prijavljenega GERKa, na podlagi česar je nižje sodišče lahko dodatno sklepalo o razumevanju v pogodbi urejenih pravic in obveznosti in s tem o skupnem namenu strank ob sklepanju pogodbe. Da bi toženec prevzel celotno parcelo v posest in/ali to zahteval, dokazni postopek ni potrdil. Enako velja glede pavšalnih pritožbenih navedb, da je toženec tožniku prepovedal kositi in da je tožnik to počel samovoljno.

12.Pravno sklepanje sodišča, da je bilo v zakup dano tisto območje parcele, kjer stoji vinograd, je v okoliščinah primera skladno z 2. odst. 82. člena OZ. Vinograd kot trajni nasad in njegovi plodovi so predmet zakupne pogodbe. Zakupnik pa sme uporabljati stvar le tako, kot to določa pogodba ali kakršen je namen stvari (2. odst. 600. člena OZ). Tožnik se zato s sklenitvijo pogodbe ni odpovedal uveljavljanju (stvarnih) upravičenj, ki ne posegajo v izvrševanje pravic zakupnika, kot neutemeljeno zatrjuje pritožnik.

13.Ob neizpodbijani ugotovitvi nižjega sodišča, da je toženec s postavitvijo električnega pastirja skupaj z lesenimi količki, ki sega preko poti, tožniku kot lastniku onemogočil dostop, obdelavo in košnjo travnika, je zaključek o protipravnosti vznemirjanja tožnikove lastninske pravice pravilen. Pritožbeno sodišče soglaša z razlogi izpodbijane sodbe, da postavitev električnega pastirja ni bila namenjena in nujno potrebna za zaščito vinograda pred divjadjo. Toženec je postavil električnega pastirja le na delu, ki vodi do travnika, ki ga uporablja tožnik (ne pa okoli celotnega vinograda), drugje pa je uporabil sredstva, ki s smradom odvračajo divjad. Glede na lokacijo vinograda, obdanega z gozdom in drugimi obdelovalnimi površinami, po katerih divjad lahko prosto prehaja, bi lahko toženec odvrnil divjad z uporabo navedenih sredstev tudi na delu vinograda, ki meji s travnikom, ali pa tožniku pustil prosti prehod ter s tem izključil protipravnost svojega ravnanja.

14.Pritožba torej ni utemeljena. Ker uveljavljeni pritožbeni razlogi niso podani, pritožbeno sodišče pa tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena ZPP), je pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

15.Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbah 2. odst. 165. člena v zvezi z 2. odst. 154. člena ZPP. Toženec s pritožbo ni uspel, zato sam krije stroške pritožbenega postopka. To velja tudi za tožnika, ki z odgovorom na pritožbo ni v bistvenem prispeval k odločitvi o pritožbi.

-------------------------------

1V nadaljevanju sodišče pri navedbi parcele ne bo ponavljalo katastrske občine.

2Protispisnost ni podana, ko je obrazložitev sodbe v nasprotju z izvedenimi dokazi, temveč, če je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin ali zapisnikov o izpovedbah v postopku, in med samimi temi listinami oziroma zapisniki. Gre za napačen postopek prenosa v obrazložitev sodbe tistega, kar je zapisano v listinah, kar mora imeti vpliv na rezultat dokazne ocene in samo sodbo. Nestrinjanje z dokazno oceno oziroma drugačno pravno tolmačenje listin/izpovedi pa ne predstavlja kršitve iz 15. točke 2. odst. 339. člena ZPP.

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.