Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Pojasnilo sodišča prve stopnje, da v danem primeru konkretne nevarnosti za življenje in zdravje dejansko ni bilo, saj je šlo za vozilo, ki je bilo veliko in ima velik prtljažni prostor ter povzemanje izpovedi zaslišane priče A. A., da njen brat zaradi vožnje v prtljažnem prostoru ni imel kakšnih težav, ni razumno in je neskladno tako z obstoječo kazensko materialno zakonodajo, kakor tudi z aktualno sodno prakso.
Ker za izpolnitev zakonskega znaka izpostaviti nevarnosti za življenje in zdravje zadošča že izpostavitev ene osebe, ker ni treba, da taka konkretna nevarnost že mora nastati in ker je v zvezi z vprašanjem, katero kazenskopravno normo (pravno kvalifikacijo) je treba uporabiti za dejanje, ki je predmet obtožbe, sodišče prve stopnje obdolženemu B. B. očitano kaznivo dejanje zmotno presojalo na način, da je uporabilo zakon, ki bi ga sicer moralo uporabiti, a je to storilo na nepravilen način,
Pritožbi okrožnega državnega tožilca se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje pred drugega sodnika.
1. Okrožno sodišče v Murski Soboti je kot sodišče prve stopnje s sodbo IX K 42239/2023 z dne 15. 1. 2024 obdolženega B. B. spoznalo za krivega, da je v sostorilstvu storil kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države po tretjem odstavku 308. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) v zvezi z drugim odstavkom 20. člena KZ-1. Na podlagi tretjega odstavka 308. člena KZ-1 mu je ob uporabi omilitvenih določil, tj. 2. alineje 50. člena KZ-1 in 2. točke prvega odstavka 51. člena KZ-1 izreklo kazen dveh let in šest mesecev zapora in stransko denarno kazen v znesku 1.999,80 EUR ter po 48.a členu KZ-1 stransko kazen izgona tujca iz države za čas treh let. Pri tem je odločilo, da je denarno kazen obdolženi dolžan plačati v roku treh mesecev od pravnomočnosti sodbe, če pa se ne bo dala niti prisilno izterjati, jo bo sodišče izvršilo tako, da bo za vsaka začeta dva dnevna zneska, to je 66,66 EUR denarne kazni določilo en dan zapora. Po prvem odstavku 56. člena KZ-1 je obdolženemu v izrečeno kazen vštelo čas, ki ga je prebil v priporu, in sicer od dne 14. 6. 2023 od 12.40 ure dalje. Izgon tujca iz države se šteje od dneva pravnomočne sodbe, pri čemer se čas, prebit v zaporu v čas trajanja te kazni ne všteva. Na podlagi 73. člena KZ-1 je obdolženemu izreklo tudi varnostni ukrep odvzema predmetov, in sicer mobilnega telefona Xiaomi, tip R A1 z vstavljeno SIM kartico. Na podlagi četrtega odstavka 95. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) pa je obdolženega oprostilo plačila stroškov kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP.
2. Takšno odločitev s pritožbo izpodbijata: - okrožni državni tožilec zaradi kršitve kazenskega zakona in odločbe o kazenski sankciji, s predlogom pritožbenemu sodišču, da sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da obdolženca spozna za krivega očitanega mu kaznivega dejanja prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države po šestem v zvezi s tretjim odstavkom 308. člena KZ-1 v zvezi z drugim odstavkom 20. člena KZ-1 ter mu izreče kazen zapora v trajanju treh let in deset mesecev, denarno kazen v višini 100 dnevnih zneskov ter stransko kazen izgona tujca iz države za obdobje treh let in tudi varnostni ukrep odvzema predmetov, in sicer mobilnega telefona znamke Xiaomi, tip R A1 z vstavljeno SIM kartico; - zagovorniki obdolženega zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka, kršitve kazenskega zakona in zaradi odločbe o kazenskih sankcijah, s predlogom pritožbenemu sodišču, da sodbo spremeni ter obdolženca obtožbe oprosti, podrejeno pa, da mu izreče krajšo kazen zapora, nižjo denarno kazen, medtem ko mu stranske kazni izgona tujca ne izreče, ne izreče pa mu tudi odvzema zaseženih predmetov - mobilnega telefona.
3. Na pritožbo okrožnega državnega tožilca so odgovorili obdolženčevi zagovorniki in predlagali, da pritožbeno sodišče pritožbi tožilstva ne ugodi.
4. Pritožbeno sodišče je o seji obvestilo obdolženca in njegovega zagovornika, kot je slednji predlagal skozi pritožbena izvajanja, v skladu s prvim odstavkom 378. člena ZKP pa tudi pritožbeni oddelek Okrožnega državnega tožilstva v Mariboru. Pritožbene seje so se udeležili vsi pravilno obveščeni procesni udeleženci, pa tudi sodni tolmač za urdu jezik M. M. 5. Po pregledu kazenske zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je pritožba okrožnega državnega tožilca, ki primarno zatrjuje kršitev kazenskega zakona, utemeljena.
6. Okrožni državni tožilec pojasnjuje, da je bila zoper obdolženega B. B. vložena obtožnica zaradi kaznivega dejanja prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države po šestem v zvezi s tretjim odstavkom 308. člena KZ-1, v zvezi z drugim odstavkom 20. člena KZ-1, kjer se mu je v zvezi s kvalifikatorno obliko kaznivega dejanja po šestem odstavku cit. določbe očitalo, da je z inkriminiranim dejanjem tujce izpostavil nevarnosti za življenje in zdravje, saj je izvedel prevoz tujcev, od katerih je tri prevažal v prtljažnem prostoru osebnega avtomobila, kjer niso imeli ustreznih pogojev za sedenje in tudi niso bili pripeti, medtem ko je pet tujcev prevažal na zadnjem sedežu osebnega avtomobila, ki prav tako niso bili pripeti z varnostnim pasom in so sedeli eden na drugem, ter jih je tako vozil po avtocesti, bežal pa je tudi pred madžarskimi varnostnimi organi ter z navedenim načinom vožnje tujce izpostavil nevarnosti za življenje in zdravje. Tozadevno opozarja, da pa je sodišče prve stopnje v obtožnico poseglo, saj se ni strinjalo s pravno opredelitvijo obravnavanega dejanja kot kaznivega dejanja po šestem v zvezi s tretjim odstavkom 308. člena KZ-1 v zvezi z drugim odstavkom 20. člena KZ-1 in inkriminirano dejanje opredelilo kot kaznivo dejanje po tretjem odstavku 308. člena KZ-1 v zvezi z drugim odstavkom 20. člena KZ-1, saj je mnenja, da obdolženi s svojim ravnanjem ni izpolnil vseh zakonskih znakov očitanega kaznivega dejanja, tj. nevarnost za življenje in zdravje, s čimer se okrožni državni tožilec ne strinja. Izrazi prepričanje, da je sodišče prve stopnje v obtožbo poseglo neutemeljeno in iz izreka obtožbe (pravilno: izpodbijane sodbe) izpustilo kvalifikatorno obliko storitve kaznivega dejanja in tudi konkreten opis kvalifikatornega dejanja, ter dejanje opredelilo po tretjem odstavku 308. člena KZ-1 in ne po šestem v zvezi s tretjim odstavkom 308. člena KZ-1. 7. Pritožbeno sodišče s pritožbeno izraženo grajo okrožnega državnega tožilca, da je sodišče prve stopnje kršilo kazenski zakon, soglaša, saj za poseg v opis inkriminiranega dejanja in pravno kvalifikacijo v točki 5 obrazložitve izpodbijane sodbe ne ponudi niti prepričljivih niti sprejemljivih razlogov. Pritožbeno izpostavljeno pojasnilo sodišča prve stopnje, da v danem primeru konkretne nevarnosti za življenje in zdravje dejansko ni bilo, saj je šlo za vozilo, ki je bilo veliko in ima velik prtljažni prostor ter povzemanje izpovedi zaslišane priče A. A., da njen brat zaradi vožnje v prtljažnem prostoru ni imel kakšnih težav, ni razumno in je neskladno tako z obstoječo kazensko materialno zakonodajo, kakor tudi z aktualno sodno prakso. Medtem ko inkriminacija po tretjem odstavku 308. člena KZ-1 vsebuje pet izvršitvenih ravnanj (tihotapljenje migrantov čez mejo, tj. spravljanje ljudi brez dovoljenja za vstop ali prebivanje čez mejo na ozemlje države; prevažanje ljudi po Sloveniji; pomoč pri skrivanju; spravljanje dveh ali več oseb čez mejo proti plačilu ter omogočanje nezakonitega prebivanja v Sloveniji), je kvalificirana oblika tega kaznivega dejanja po šestem odstavku 308. člena KZ-1 med drugim podana, če storilec z dejanjem povzroči nevarnost za življenje ali zdravje ljudi. V posplošenem zaključku, da mora biti za izpolnitev tega kvalifikatornega zakonskega znaka podana konkretna nevarnost, da bo zaradi načina izvršitve kaznivega dejanja prišlo do poškodbe življenja ali zdravja ljudi, sodišče prve stopnje ne upošteva izhodišča pri presoji kršitve kazenskega zakona, kot ga je izoblikovala novejša sodna praksa, in sicer, da nevarnost za poškodbo zdravja ali življenja prevažane osebe ali oseb med njihovo vožnjo določajo dodatne okoliščine, pri čemer zadostuje že, če storilec ljudi prevaža v nehumanih in nezdravih okoliščinah (za prim. sodbi VSRS I Isp 39275/2022 z dne 27. 7. 2023 in I Ips 51288/2018 z dne 1. 10. 2020). Po presoji pritožbenega sodišča je tako opredeljen kvalifikatorni znak podan tudi v obravnavanem primeru, kot to pravilno opozarja okrožni državni tožilec, ki razumno in smiselno ugotavlja, da je vožnjo v prtljažniku v ležečem položaju, prav tako v premajhnem prostoru, brez sedežev in varnostnih pasov, oziroma na zadnjem sedežu brez pripetih varnostnih pasov smatrati za takšen prevoz oseb, ki zadostuje za obstoj nevarnosti za poškodbo zdravja ali življenja prevažanih oseb, saj bi ob trku ali nenadnem zaviranju vozila izpostavljenim tujcem grozila poškodba ali celo izguba življenja. Prav ima namreč okrožni državni tožilec v pritožbenem poudarku, da je takšno tveganje neprimerno večje, kot če bi prevoz tujcev potekal v običajnih razmerah, torej z ustrezno velikim vozilom, v katerem bi lahko vsi potniki sedeli in bili ustrezno pripeti z varnostnimi pasovi.
8. Ker za izpolnitev zakonskega znaka izpostaviti nevarnosti za življenje in zdravje zadošča že izpostavitev ene osebe, ker ni treba, da taka konkretna nevarnost že mora nastati in ker je v zvezi z vprašanjem, katero kazenskopravno normo (pravno kvalifikacijo) je treba uporabiti za dejanje, ki je predmet obtožbe,1 sodišče prve stopnje obdolženemu B. B. očitano kaznivo dejanje zmotno presojalo na način, da je uporabilo zakon, ki bi ga sicer moralo uporabiti, a je to storilo na nepravilen način, je bilo odločiti, kot izhaja iz izreka tega sklepa. V nadaljevanju bo sodišče prve stopnje ugotovljeno kršitev kazenskega zakona odpravilo, medtem ko bo posebno pozornost namenilo preostalim pritožbenim izvajanjem okrožnega državnega tožilca v zvezi z grajo odločbe o kazenski sankciji, obenem pa natančno, podrobno in dosledno premotrilo tudi vsebino pritožbenih trditev zagovornikov obdolženega, s katerimi se zaradi narave ugotovljene kršitve pritožbeno sodišče sedaj ni moglo ukvarjati. Tako bo v ponovljenem sojenju, ki pomeni ponovno skrbno presojo in oceno vseh izvedenih dokazov ter obrazložitev sodne odločbe v skladu z zahtevami in pričakovanjem iz šestega in sedmega odstavka 364. člena ZKP, sodišče prve stopnje, upoštevaje pravilno pravno opredelitev kaznivega dejanja, vnovič ustrezno ovrednotilo materialne dokaze, ki so potrebni za razjasnitev dejanskega stanja, šele nato pa po celoviti oceni vseh izvedenih (v razmerju do obdolženega tako obremenilnih kot razbremenilnih) dokazov in vsestranski razjasnitvi zadeve ponovno odločilo, kar bo lažje storilo pred drugim sodnikom, ki o zadevi še ni zavzel stališča. 9. Sklep pritožbenega sodišča temelji na prvem odstavku 392. člena ZKP.
1 Za prim. Sodba VSRS I Ips 57045/2017 z dne 14. 1. 2021, točka 7.