Jedro

Določba 2. odstavka 50. člena ZGP,določa, da se v primeru, če se predpis po storitvi gospodarskega prestopka spremeni enkrat ali večkrat, uporablja predpis, ki je milejši za storilca, se na tak način uporablja le glede predpisa, ki določa gospodarski prestopek, to je v konkretnem primeru Zakona o zdravstveni neoporečnosti živil in predmetov splošne rabe, ne velja pa v vsakem primeru ob spremembi blanketnih določb.

Izrek

Zahteva zagovornika obsojene pravne osebe F. d.o.o. L. in odgovorne osebe A.J. za varstvo zakonitosti se zavrne.

Obrazložitev

S sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani, Oddelek za gospodarske prestopke, z dne 15.9.1999 sta bila obsojena pravna oseba F. d.o.o. L. in obsojena odgovorna oseba A.J. spoznana za odgovorni gospodarskega prestopka po 1. točki 1. odstavka 29. člena Zakona o zdravstveni neoporečnosti živil in predmetov splošne rabe. Obsojeni pravni osebi je bila izrečena denarna kazen 900.000,00 SIT, obsojeni odgovorni osebi pa denarna kazen 120.000,00 SIT. Višje sodišče v Ljubljani je z uvodoma navedeno sodbo z dne 21.6.2000 pritožbo zagovornika obsojene pravne in odgovorne osebe zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Zagovornik obsojene pravne in odgovorne osebe, odvetnik M.S. iz L., je dne 24.1.2001 vložil zahtevo za varstvo zakonitosti zoper navedeno sodbo Višjega sodišča v Ljubljani. Sodbo je izpodbijal iz razlogov po 2. točki 387. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) ter predlagal, da vrhovno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in obtožni predlog zavrne kot neutemeljen ter da se obsojena pravna in odgovorna oseba oprostita odgovornosti v celoti.

Vrhovni državni tožilec svetnik F.M. je z dopisom dne 27.8.2001 predlagal zavrnitev zahteve, ker naj s spremembo Pravilnika o aditivih za živila ne šlo za dekriminacijo gospodarskega prestopka, temveč le za omiljeno določbo.

Zahteva za varstvo zakonitosti ni utemeljena.

Gospodarski kazenski postopek je tekel na podlagi Zakona o gospodarskih prestopkih (ZGP - Ur. l. SFRJ, št. 4/77, 36/77, 14/85, 10/86, 74/87, 57/89, 83/89, 39/90, 17/91, Ur. l. RS, št. 66/93, 13/95, 63/94, 31/2000) v zvezi s 4. členom Ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (UZITUL). Zakon o gospodarskih prestopkih se je na podlagi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prekrških (Ur. l. RS, št. 31/2000) prenehal uporabljati, postopki v zadevah gospodarskih prestopkov, v katerih je pred dnevom oziroma na dan uveljavitve tega zakona sodišče prve stopnje že odločilo, pa so se dokončala pred sodišči po dotedanjih predpisih. Tako je tudi v obravnavni zadevi sodišče prve stopnje razsodilo z navedeno sodbo že 15.9.1999 in je zato o pritožbi lahko odločalo Višje sodišče v Ljubljani, prav tako pa je bila dana pravna podlaga za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti.

Obravnavani gospodarski prestopek po 1. točki 1. odstavka 29. člena Zakona o zdravstveni neoporečnosti živil in predmetov splošne rabe (Ur. l. SFRJ, št. 55/78 in 58/85 v zvezi s 4. členom UZITUL) je bil povezan z določbo 2. odstavka 109. člena v zvezi s 7. členom Pravilnika o kakovosti mleka, mlečnih izdelkov, siril in čistih cepiv (Ur. l. RS, št. 21/93). Na podlagi tega pravilnika je bilo umetno barvilo E-110, ki je bilo dano v promet s strani obsojene pravne in odgovorne osebe, prepovedano barvilo za sladoled, zaradi česar je bila sladoledna baza higiensko oporečna. V času pred odločitvijo Višjega sodišča v Ljubljani kot sodišča druge stopnje je začel veljati nov Pravilnik o aditivih za živila (Ur. l. RS, št. 2/2000). Pravilnik je bil objavljen v Uradnem listu dne 13.1.2000, začel pa je veljati po dveh mesecih od dneva objave v Uradnem listu Republike Slovenije, torej 13.3.2000, Višje sodišče pa je izpodbijano sodbo sprejelo na seji dne 21.6.2000. Prav na spremembi Pravilnika o aditivih za živila gradi zagovornik obsojene pravne in odgovorne osebe zahtevo za varstvo zakonitosti, ker naj bi sodišče druge stopnje nepravilno uporabilo materialno pravo, saj bi moralo v korist obsojene pravne in odgovorne osebe uporabiti nov pravilnik, pri čemer gospodarski prestopek ne bi bil več inkriminiran.

Zagovornik obsojene pravne in odgovorne osebe torej uveljavlja kršitev materialnega zakona (pri čemer sicer nepravilno citira 2. točko 387. člena ZPP, ki se v gospodarsko kazenskih postopkih ne uporablja). V času sojenja uporabljen Zakon o gospodarskih prestopkih v 2. odstavku 50. člena določa, da se v primeru, če se predpis po storitvi gospodarskega prestopka spremeni enkrat ali večkrat, uporablja predpis, ki je milejši za storilca. Z zahtevo za varstvo zakonitosti je torej zagovornik odprl vprašanje retroaktivne uporabe milejšega predpisa za obsojeno pravno in odgovorno osebo. V obravnavanem primeru predpis, na katerem temelji gospodarski prestopek, torej Zakon o zdravstveni neoporečnosti živil in predmetov splošne rabe v 1. točki 29. člena ni bil spremenjen, pač pa je bil spremenjen pravilnik, na katerega se gospodarski prestopek nanaša, torej tako imenovana blanketna določba. Medtem ko je bilo umetno barvilo E-110 prepovedano barvilo za sladoled v času storitve gospodarskega prestopka, glede na določbo 2. odstavka 109. člena v povezavi s 7. členom Pravilnika o kakovosti mleka, mlečnih izdelkov, siril in čistih cepiv (Ur. l. RS, št. 21/93), je z novim Pravilnikom o aditivih za živila (Ur. l. RS, št. 2/2000) prišlo do spremembe. V prilogi pravilnika 2.5 je seznam barvil, ki se smejo uporabljati posamezno ali v kombinaciji v živilih iz te priloge, in med temi je našteto tudi barvilo E-110 oranžno FCF. V prilogi je posebej navedeno, da tudi barvilo E-110 ne sme presegati 50 mg/kg oziroma mg/l. Iz izreka sodbe sodišča prve stopnje je razvidno, da sta obsojena pravna in odgovorna oseba dala v promet umetno barvilo E-110 brez kakršnekoli omejitve. Gospodarski prestopek oziroma sedaj prekršek bi bil torej podan tudi glede na nov Pravilnik o aditivih za živila. Poleg tega je potrebno opozoriti na določbo 3. odstavka 35. člena navedenega pravilnika, ki določa, da se ne glede na določbo 2. odstavka tega člena (prenehanje veljavnosti določb, ki se nanaša na aditive v Pravilniku o kakovosti mleka, mlečnih izdelkov, siril in čistih cepiv) določbe tega pravilnika, ki se nanaša na aditive in mešanice aditivov za živila, proizvedena v Republiki Sloveniji, lahko uporabljajo do 31.12.2002. V času, ko je Višje sodišče v Ljubljani kot pritožbeno sodišče odločalo v tej zadevi, se je torej stari pravilnik še vedno lahko uporabljal, vsekakor pa se uporablja še naprej glede omejitve aditiva E-110. Ob oceni, ali gre za obvezno retroaktivno uporabo milejšega predpisa, pa je potrebno še posebej opozoriti, da se omenjena določba 2. odstavka 50. člena ZGP na tak način uporablja le glede predpisa, ki določa gospodarski prestopek, to je v konkretnem primeru Zakona o zdravstveni neoporečnosti živil in predmetov splošne rabe, ne velja pa v vsakem primeru ob spremembi blanketnih določb. Tako lahko ugotovimo, da sprememba pravilnika tudi v obravnavani gospodarsko kazenski zadevi ne vpliva na odgovornost pravne in odgovorne osebe, saj je bila pravna ureditev glede prepovedi uporabe umetnega barvila E-110 v času storitve gospodarskega prestopka enaka za vse uporabnike, in torej za nazaj ni možno posameznih kršiteljev izvzeti, saj bi s tem tudi kršili enakost pri gospodarskem poslovanju. V obravnavanem primeru pa sprememba pravilnika tudi materialnopravno ne ustreza pojmu dekriminacije gospodarskega prestopka, kajti glede na nadaljnjo delno omejitev umetnega barvila E-110 še naprej predstavlja kršitev, sedaj v obliki prekrška, pa tudi uporaba starega pravilnika je bila možna še po izdaji sodbe sodišča prve stopnje.

Vrhovno sodišče je torej ugotovilo, da zahteva zagovornika obsojene pravne in odgovorne osebe ni utemeljena, zato jo je zavrnilo.