Jedro

Pričetek uporabe ZUreP-2 z dnem 1. 6. 2018 po mnenju sodišča narekuje, da se citirana določba tretjega odstavka 222. člena tega zakona razlaga na način, da je tam določen dveletni rok za odmero komunalnega prispevka v primeru, ko je do izboljšanja komunalne opremljenosti stavbnega zemljišča prišlo pred pričetkom uporabe ZUreP-2 (za kar gre v obravnavanem primeru), pričel teči šele s pričetkom uporabe tega zakona. Drugačna razlaga, za katero se zavzema tožnik, bi namreč po presoji sodišča pomenila nedopustno retroaktivno učinkovanje predpisa, saj ZPNačrt, ki je pred tem zakonom (torej tudi v času, ko je bil predmetni tožnikov objekt priklopljen na novo zgrajeni kanalizacijski sistem) urejal komunalni prispevek, ni določal časovne omejitve za izdajo odmernih odločb.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

**Potek upravnega postopka**

1. Prvostopenjski organ je tožniku, kot zavezancu, z izpodbijano odločbo zaradi izboljšanja opremljenosti stavbnega zemljišča parc. št. 131/2, k. o. ... s kanalizacijskim omrežjem odmeril komunalni prispevek v višini 1.851,14 EUR. V obrazložitvi navaja, da predmetno zemljišče do leta 2015 ni bilo opremljeno s kanalizacijskim omrežjem, saj na tem območju javno kanalizacijsko omrežje ni obstajalo. Glede na navedeno za to stavbno zemljišče doslej še ni bil odmerjen komunalni prispevek za kanalizacijsko omrežje. Ugotavlja, da je za prvi del navedenega sekundarnega kanalizacijskega omrežja uporabno dovoljenje postalo pravnomočno 5. 5. 2015, za drugi del tega omrežja pa 6. 1. 2016. Citira prvi, tretji in sedmi odstavek 216. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-2) in navaja, da je tožnik lastnik objekta, ki stoji na predmetni parceli, zato je na podlagi 220. člena ZUreP-2, v zvezi s 16. členom Odloka o komunalnem prispevku v Občini Vrhnika (Odlok) zavezanec za plačilo komunalnega prispevka, ki mu ga je organ zaradi izboljšanja opremljenosti stavbnega zemljišča odmeril na podlagi prvega odstavka 222. člena ZUreP-2. V nadaljevanju obrazložitve se sklicuje na relevantne določbe Odloka in pojasnjuje izračun višine komunalnega prispevka.

2. Drugostopenjski organ je tožnikovo pritožbo zavrnil. V obrazložitvi navaja, da se je ZUreP-2 začel uporabljati 1. 6. 2018, veljati pa je začel 17. 11. 2017. Vpeljal je pravilo, da mora občina odmeriti komunalni prispevek zaradi izboljšanja opremljenosti v dveh letih od izboljšanja, torej od priklopa na takšno komunalno opremo. Prej veljavni predpisi, tako Zakon o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt), kot tudi Pravilnik o merilih za odmero komunalnega prispevka, niso vsebovali nikakršne časovne omejitve za izdajo odmerne odločbe. V obravnavanem primeru je občina res zaključila s pridobitvijo uporabnih dovoljenj na kanalizacijski sistem v letu 2015 in pred uveljavitvijo ZUreP-2 pričela s priklopi objektov na novo zgrajeni kanalizacijski sistem. Priklopi so se izvedli v času veljavnosti ZPNačrt, vendar pa je nato ZUreP-2 določil časovno omejitev dveh let za izdajo odmernih odločb za plačilo komunalnega prispevka zaradi izboljšanja opremljenosti, ki v času priklopa še niso bile izdane. Meni, da je izpodbijana odločba, ki je bila izdana 5. 11. 2019, pravočasna, ker dveletni rok za izdajo odmerne odločbe, po njegovem prepričanju poteče 17. 11. 2019, tj. dve leti od uveljavitve ZUreP-2. **Bistvene navedbe strank v upravnem sporu**

3. Tožnik se s takšno odločitvijo ne strinja in vlaga tožbo, v kateri navaja, da je organ v izpodbijani odločbi nepravilno uporabil materialno pravo, in sicer tretji odstavek 222. člena ZUreP-2. Glede na to, da je iz obrazložitve izpodbijane odločbe razvidno, da je zadnje uporabno dovoljenje za sekundarno kanalizacijsko omrežje postalo pravnomočno že 6. 1. 2016, meni, da organ za izdajo izpodbijane prvostopenjske odločbe ni imel pravne podlage, saj je bila izdana po več kot dveh letih od izboljšanja opremljenosti tožnikovega stavbnega zemljišča, torej prepozno, zato je neutemeljena in nezakonita. ZUreP-2, ki je nadomestil prej veljavni ZPNačrt, ne določa, da za odmero komunalnega prispevka zaradi izboljšanja opremljenosti, ki je bila izvedena pred uveljavitvijo tega zakona, velja dveletni rok od uveljavitve ZUreP-2, torej od 17. 11. 2017 in se izteče 17. 11. 2019. Poudarja, da rok za izdajo odmerne odločbe zagotavlja uveljavitev načela pravne varnosti. Razlaga, ki jo podaja toženka, pa bi dejansko postavila zavezance za plačilo komunalnega prispevka v neenak položaj, saj bi za nekatere lahko veljal bistveno daljši rok za izdajo odmerne odločbe. Sodišču tako predlaga, naj po izvedbi predlaganih dokazov (poleg listinskih dokazov predlaga tudi svoje zaslišanje) in po opravljeni glavni obravnavi ugodi tožbenemu zahtevku ter izpodbijano in drugostopenjsko odločbo odpravi; podrejeno zadevo vrne prvostopenjskemu organu v ponovni postopek; še podrejeno ugotovi nezakonitost izpodbijane in drugostopenjske odločbe. Hkrati zahteva povrnitev stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

4. Toženka odgovarja na tožbene navedbe, ki jih prereka ter sodišču predlaga zavrnitev tožbe in stroškovnega zahtevka.

**Glede datuma odločitve sodišča**

5. Sodišče je narok za glavno obravnavo v celoti snemalo. Prepis zvočnega posnetka zapisnika je bil po podatkih sodnega spisa tožnikovemu pooblaščencu vročen 11. 2. 2022, pooblaščencu toženke pa 28. 2. 2022. Sodbo je izdalo po poteku 5-dnevnega roka za ugovor zoper morebitno nepravilnost prepisa1 ter ob smiselnem upoštevanju drugega odstavka 70. člena ZUS-1.2 **Dokazni sklep**

6. Sodišče je na naroku za glavno obravnavo vpogledalo v vse listine, ki sta jih v sodni spis vložili stranki (priloge A2 do A4 ter B2 do B18).

7. Dokazni predlog za zaslišanje strank pa sta tako tožnik kot toženka na naroku umaknila. Drugih dokaznih predlogov ni bilo.

**K I. točki izreka**

8. Tožba ni utemeljena.

9. Med strankama ni spora o tem, da je Občina A. (toženka) na območju naselja ..., v katerem leži tudi nepremičnina parc. št. 131/2, k.o. ..., zgradila sekundarno kanalizacijsko omrežje, za prvi del katerega je uporabno dovoljenje postalo pravnomočno 5. 5. 2015, za drugi del pa 6. 1. 2016. Prav tako ni spora o tem, da je tožnik lastnik objekta na parc. št. 131/2, k. o. ... Sporno pa je, ali je imel organ ob upoštevanju tretjega odstavka 222. člena ZUreP-2 pravno podlago za izdajo izpodbijane odločbe. Tožnik namreč ves čas postopka ugovarja, da je organ komunalni prispevek za izboljšanje opremljenosti stavbnega zemljišča s kanalizacijskim omrežjem glede na navedeno določbo odmeril prepozno.

10. Kadar se komunalni prispevek odmerja zaradi izboljšanja opremljenosti stavbnega zemljišča s komunalno opremo, za kar gre tudi v obravnavanem primeru, skladno s prvim odstavkom 222. člena ZUreP-2 pristojni občinski organ odmeri komunalni prispevek z odmerno odločbo po uradni dolžnosti. Skladno s tretjim odstavkom 222. člena tega zakona lahko občina komunalni prispevek iz prvega odstavka tega člena odmeri najpozneje v dveh letih od izboljšanja opremljenosti stavbnega zemljišča. Po 303. členu ZUreP-2 je ta zakon začel veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije (to je 17. 11. 2017), uporabljati pa se je začel 1. 6. 2018. 11. Pričetek uporabe ZUreP-2 z dnem 1. 6. 2018 po mnenju sodišča narekuje, da se citirana določba tretjega odstavka 222. člena tega zakona razlaga na način, da je tam določen dveletni rok za odmero komunalnega prispevka v primeru, ko je do izboljšanja komunalne opremljenosti stavbnega zemljišča prišlo pred pričetkom uporabe ZUreP-2 (za kar gre v obravnavanem primeru), pričel teči šele s pričetkom uporabe tega zakona.3 Drugačna razlaga, za katero se zavzema tožnik, bi namreč po presoji sodišča pomenila nedopustno retroaktivno učinkovanje predpisa, saj ZPNačrt, ki je pred tem zakonom (torej tudi v času, ko je bil predmetni tožnikov objekt priklopljen na novo zgrajeni kanalizacijski sistem) urejal komunalni prispevek, ni določal časovne omejitve za izdajo odmernih odločb. Tako je po mnenju sodišča organ komunalni prispevek z izpodbijano odločbo odmeril v zakonskem roku, s tem povezani tožbeni očitni pa za to niso utemeljeni.

12. Ker po povedanem tožba ni utemeljena, jo je sodišče na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo.

**K II. točki izreka**

13. Glede na to, da je sodišče tožbo zavrnilo, ob upoštevanju četrtega odstavka 25. člena ZUS-1 vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

1 Tretji odstavek 125. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1). 2 Po drugem odstavku 70. člena ZUS-1 lahko sodišče v zapletenih primerih odloži izdajo sodbe za osem dni od dneva, ko je bila končana glavna obravnava. 3 Tako tudi: sodba Upravnega sodišča I U 1924/2019 s 23. 11. 2021, točka 15 obrazložitve.