Jedro

Glede na to, za kakšne vrste terjatev gre pri upnikih T. d.o.o., P. s. M. d.d. in Tx. d.o.o. ter glede na višino le-teh, ni mogoče zaključiti, da je dolžnik prevzemal obveznosti, ki so nesorazmerne z njegovim premoženjskim stanjem.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani 1. točki izreka potrdi.

Pritožnik nosi sam svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor proti odpustu obveznosti, ki ga je dne 24. 09. 2010 vložila upnica V. H. (1. točka izreka) in ugovor upnika D. h., ki ga je podal dne 02. 11. 2010 na naroku za obravnavo ugovora proti odpustu obveznosti (2. točka izreka).

Upnica V. H. je pravočasno vložila pritožbo zoper 1. točko izreka sklepa, zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi ter sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu razveljavi, smiselno spremeni tako, da njenemu ugovoru zoper odpust obveznosti ugodi ter postopek odpusta obveznosti ustavi.

Pritožba ni utemeljena.

Prvostopenjsko sodišče je zavrnilo ugovor upnice V. H. proti odpustu obveznosti, ker je ugotovilo, da niso resnične njene trditve, da je stečajni dolžnik v spornem obdobju treh let pred uvedbo postopka osebnega stečaja najemal posojila pri bančnih institucijah. Iz dokumentacije v spisu naj bi izhajalo, da vsa posojila izhajajo iz let pred tremi leti pred uvedbo stečajnega postopka. Ugotovilo je, da so v spornem obdobju nastale le terjatve upnikov T. d.o.o., P. s. M. d.d. in Tx. d.o.o., pri čemer za slednjo ni moglo z gotovostjo ugotoviti, iz katerega obdobja izvira. Ocenilo je, da gre za tri oziroma dve terjatvi v nizkem znesku, kar ne kaže, da se je stečajni dolžnik kljub slabemu finančnemu položaju prekomerno zadolževal. Pritožnik ne izpodbija ugotovitve prvostopenjskega sodišča, da dolžnik v spornem obdobju ni najemal posojil pri bankah in drugih finančnih organizacijah. Trdi le, da so bile obveznosti, ki jih je dolžnik prevzel in iz katerih izvirajo terjatve upnikov T. d.o.o., P. s. M. d.d. in Tx. d.o.o., glede na to, da je bil stečajni dolžnik v relevantnem obdobju brez zaposlitve, nesorazmerne z njegovim premoženjskim stanjem. Iz končnega seznama preizkušenih terjatev z dne 24. 09. 2010 naj bi bilo razvidno, da je upnik Tx. d.o.o. prijavil terjatev, katere glavnica znaša 327,63 EUR, upnik T. d.o.o. terjatev z glavnico v višini 1.325,84 EUR in upnik P. s. M. d.d. terjatev z glavnico v višini 1.445,83 EUR, kar skupaj znaša 3.099,30 EUR. Trdi, da terjatve morda niso pretirano visoke za osebo, ki je redno zaposlena, za osebo, ki ni zaposlena, pa terjatve v zgoraj navedeni višini gotovo predstavljajo terjatve, ki so nesorazmerne njegovemu premoženjskemu stanju. Navaja, da je v zvezi s tem predlagal poizvedbe pri ZPIZ in DURS, ki jih prvostopenjsko sodišče ni opravilo.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da pritožnik trditev v zvezi s prej navedenimi terjatvami v ugovoru proti odpustu obveznosti ni podal (1. odst. 337. čl ZPP v zvezi s 1. odst. 121. čl Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju; ZFPPIPP). Trdil je le, da je dolžnik pri bančnih institucijah očitno prevzemal obveznosti, ki so bile nesorazmerne z njegovim premoženjskim stanjem, ker v tem obdobju ni bil zaposlen in ni imel stalnih prihodkov. Te trditve pa so se, kot je bilo že pojasnjeno, izkazale kot neutemeljene. Zato prvostopenjskemu sodišču ni bilo potrebno izvajati poizvedb pri ZPIZ in DURS o tem, kakšni so bili dolžnikovi dohodki in s katerimi naj bi upnik dokazal, da so bile prevzete obveznosti pri bančnih ustanovah nesorazmerne z njegovim premoženjskim stanjem. Na podlagi podatkov DURS in ZPIZ se tudi sicer ne bi moglo zanesljivo ugotoviti, kakšni so bili dohodki dolžnika oziroma ali je bil ta v spornem obdobju res brez vsakršnih dohodkov. Dolžnik je namreč trdil, da je bil vsako poletno sezono in del zimske honorarno zaposlen.

Pritožbeno sodišče pa sicer soglaša z oceno prvostopenjskega sodišča, da glede na to, za kakšne vrste terjatev gre pri upnikih T. d.o.o., P. s. M. d.d. in Tx. d.o.o. ter glede na višino le-teh, ni mogoče zaključiti, da je dolžnik prevzemal obveznosti, ki so nesorazmerne z njegovim premoženjskim stanjem.

Prvostopenjsko sodišče je torej pravilno odločilo, ko je ugovor upnice V. H. proti odpustu obveznosti zavrnilo. Prvostopenjsko sodišče ni storilo nobene od bistvenih kršitev določb postopka, na katere je pritožbeno sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti (2. točka 350. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Pritožbeno sodišče je ob povedanem pritožbo upnice zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. čl. ZPP v zvezi s 1. odst. 121. čl. ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.