Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja namreč sodišče izda po uradni dolžnosti na podlagi obvestila organa, pristojnega za vodenje skupne evidence kazenskih točk (prvi odstavek 202. č člena ZP-1), načelo kontradiktornosti v predmetnem postopku pa se zagotavlja šele v pritožbeni fazi, ko ima storilec možnost izpodbijati ugotovitve sodišča glede pravnomočnosti posameznih plačilnih nalogov, odločb ali sodb o prekrških ter številu izrečenih kazenskih točk. Javna obravnava pred izdajo sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja ni predvidena, kar je glede na naravo postopka razumljivo in po mnenju pritožbenega sodišča taka ureditev ni ustavno sporna.
I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
II. Storilec je dolžan plačati stroške pritožbenega postopka - sodno takso v znesku 20,00 EUR v roku 15 dni od vročitve tega sklepa, sicer se prisilno izterja.
1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom storilcu izreklo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za vse kategorije motornih vozil, za katere je imel vozniško dovoljenje na dan 25. 5. 2019, ter mu naložilo plačilo sodne takse v znesku 30,00 EUR.
2. Zoper tak sklep se pritožuje storilec zaradi kršitev Ustave RS, Zakona o sodiščih (ZS), Zakona o prekrških (ZP-1), Zakona o pravilih cestnega prometa (ZPrCP), Zakona o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol), Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), Kazenskega zakonika (KZ-1), Pravilnika o meroslovnih zahtevah za merilnike hitrosti v cestnem prometu, Evropske konvencije o človekovih pravicah s protokoli, Evropskega kodeksa policijske etike in Kodeksa policijske etike ter našteva sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice v nasprotju s katerimi naj bi bila sprejeta odločitev prvostopenjskega sodišča. Smiselno predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in ustavitev predmetnega postopka.
3. Pritožba je neutemeljena.
4. V predmetni zadevi je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je bilo storilcu s plačilnimi nalogi Policijske postaje ..., Policijske postaje ... in Medobčinskega redarstva ... ter tremi plačilnimi nalogi Postaje prometne policije ..., ki so bili izdani v obdobju od 12. 7. 2018 do 13. 5. 2020 in so postali pravnomočni v obdobju od 21. 7. 2018 do 9. 6. 2020, za prekrške storjene v času od 12. 7. 2018 do 13. 5. 2020, izrečenih skupno 20 kazenskih točk v cestnem prometu za prekrške, ki jih je storil z motornimi vozili B kategorije. Ob takih ugotovitvah, ki jih storilec pritožbeno ne izpodbija, je sodišče storilcu utemeljeno in zakonito izreklo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, saj tretji odstavek 22. člena ZP-1 določa, da sodišče storilcu, ki v obdobju krajšem od dveh let doseže ali preseže 18 kazenskih točk v cestnem prometu, izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za vse kategorije motornih vozil, ki jih je imel vpisane na vozniško dovoljenje na dan, ko je storil prekršek, s katerim je dosegel ali presegel 18 kazenskih točk, kar v obravnavanem primeru pomeni, da storilcu preneha veljati vozniško dovoljenje za vse kategorije, ki jih je imel vpisane v vozniško dovoljenje na dan 13. 5. 2020. 5. Postopek za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ni postopek o prekršku, v katerem bi sodišče odločalo o odgovornosti za storjeni prekršek in odmerjalo sankcije zanj, temveč poseben postopek, v okviru katerega sodišče ugotavlja le, ali je bilo storilcu s plačilnimi nalogi, odločbami ali sodbami o prekršku, ki so bile izdane in postale pravnomočne v obdobju dveh let, za prekrške storjene v obdobju dveh let, izrečenih skupno 18 ali več kazenskih točk. Pri tem sodišče upošteva le pravnomočne plačilne naloge, odločbe in sodbe o prekršku in ker je na pravnomočne odločitve pristojnih organov zaradi učinka pravnomočnosti vezano, se v okviru odločanja o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja ne sme in ne more spuščati v presojo pravilnosti in zakonitosti odločb, s katerimi so bile storilcu izrečene kazenske točke. Tako pritožnik v okviru preizkusa sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja ne more uspeti z navedbami, da so plačilni nalogi nezakoniti, ker policija ni imela opozorila - table o izvajanju meritev hitrosti, ker mu je hitrosti vedno bila izmerjena med vožnjo v koloni vozil, ker mu policisti niso predočili izmerjene hitrosti, ker ga niso poučili o njegovih pravicah po ZUP in da je Okrajno sodišče v Šmarju pri Jelšah v zadevi PR 430/2006 postopek ustavilo, ker policist obdolženemu ni prikazal izmerjene hitrosti, saj se to nanaša na dejansko stanje prekrškov, o katerih je bilo pravnomočno odločeno. Posledično pa tudi sodišče prve stopnje s tem, ko se ni spuščalo v presojo, ali je storilec zares storil prekrške, za katere so mu bile izrečene kazenske točke, ni kršilo načela materialne resnice, kot neutemeljeno navaja pritožnik.
6. V zvezi s pritožbenimi navedbami o kršitvi pravice do javnega sojenja in kontradiktornega postopka, ki jih storilec utemeljuje s sklicevanjem na sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice, pritožbeno sodišče pojasnjuje, da gre pri predmetnem postopku za ugotavljanje dejstev o številu kazenskih točk, ki izhajajo iz uradnih evidenc in s katerimi je storilec seznanjen, saj kazenske točke ne morejo biti vpisane v skupno evidenco kazenskih točk, dokler niso izrečene s pravnomočnim plačilnim nalogom, odločbo ali sodbo o prekršku. Sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja namreč sodišče izda po uradni dolžnosti na podlagi obvestila organa, pristojnega za vodenje skupne evidence kazenskih točk (prvi odstavek 202. č člena ZP-1), načelo kontradiktornosti v predmetnem postopku pa se zagotavlja šele v pritožbeni fazi, ko ima storilec možnost izpodbijati ugotovitve sodišča glede pravnomočnosti posameznih plačilnih nalogov, odločb ali sodb o prekrških ter številu izrečenih kazenskih točk. Javna obravnava pred izdajo sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja ni predvidena, kar je glede na naravo postopka razumljivo in po mnenju pritožbenega sodišča taka ureditev ni ustavno sporna. Zato so neutemeljene pritožbene navedbe, da v predmetnem postopku ni bilo nobene ustne obravnave, da sodišče storilcu ni omogočilo zadostnega časa za pripravo obrambe in da ni upoštevalo nobenih argumentov tj. navedb, da prekrškov ni storil in da mu prekrškovni organ ni omogočil, da čim lažje zavaruje in uveljavlja svoje pravice.
7. Nerelevantne so tudi pritožbene navedbe, v katerih storilec poudarja, da mu izrečena sankcija povzroča stres in v veliki meri posega v njegov socialni položaj ter ogroža njegovo preživljanje, kot tudi navedbe, v katerih izraža prepričanje, da mu je sodišče določilo prekratek pritožbeni rok. Namen sankcioniranja je ravno v tem, da kaznovana oseba trpi določene neugodnosti kot povračilo za storjeno protipravno ravnanje, zato take navedbe ne morejo privesti do drugačne odločitve o izreku prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. V zvezi z dolžino pritožbenega roka pa pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je pritožbeni rok zakonsko predpisan in sodišča pritožbenega roka ne morejo določati po lastni presoji, temveč so vezana na zakon. Nenazadnje je storilec pritožbo vložil pravočasno, v pritožbi pa je imel tudi možnost predstaviti vse razloge za izpodbijanje sklepa prvostopenjskega sodišča. Nenazadnje pa tudi citiranje določb Ustave RS in drugih pravnih dokumentov, ki naj bi jih policija in sodišče kršila, ne more privesti do drugačne odločitve glede preklica odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, saj storilec z njimi ne more izkazati, da pogoji za preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja niso izpolnjeni in da je odločitev prvostopenjskega sodišča nepravilna.
8. Glede na navedeno in v odsotnosti kršitev, na katere v skladu s 159. člena ZP-1 pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče storilčevo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).
9. Ker storilec s pritožbo ni uspel, mu je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 147. člena ZP-1 ter tar. št. 8407 Zakona o sodnih taksah (ZST-1) naložilo v plačilo stroške pritožbenega postopka - sodno takso v znesku 20,00 EUR, ki jih je dolžan plačati v roku 15 dni od vročitve tega sklepa, sicer se prisilno izterja.