Jedro

Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja: ali je treba pri tehtanju med pravico do svobode izražanja na eni strani in pravico do časti in dobrega imena na drugi strani, besedilo člankov in objavljene fotografije obravnavati kot celoto oziroma ali se sme ločiti besedilo člankov od objavljenih fotografij in opraviti ločeno tehtanje med pravico do svobode izražanja in pravico do časti in dobrega imena le glede objave fotografij, pri čemer se ne upošteva širšega in ožjega konteksta objave fotografij.

Sodišče je ugodilo nepremoženjskemu tožbenemu zahtevku v zvezi s posegom v tožnikovo nepremoženjsko pravico. V takšnem primeru denarne vrednosti ni mogoče objektivizirati, na kar kaže že nemožnost izvedbe korekturne dolžnosti sodišča. Zato v takšnem primeru pri odločanju o dopustitvi revizije ne more biti relevantna vrednost spornega predmeta, ki jo je tožnik navedel v tožbi.

Izrek

Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja: ali je treba pri tehtanju med pravico do svobode izražanja na eni strani in pravico do časti in dobrega imena na drugi strani, besedilo člankov in objavljene fotografije obravnavati kot celoto oziroma ali se sme ločiti besedilo člankov od objavljenih fotografij in opraviti ločeno tehtanje med pravico do svobode izražanja in pravico do časti in dobrega imena le glede objave fotografij, pri čemer se ne upošteva širšega in ožjega konteksta objave fotografij? V preostalem delu se predlog za dopustitev zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnik je s tožbo zahteval plačilo 40.001,00 EUR odškodnine zaradi duševnih bolečin ter objavo sodbe in opravičila v tedniku A. (vrednost spornega predmeta je v tem delu v tožbi ocenjena na 1.000,00 EUR); ker je toženka v časopisu dne 4. 3. 2011 objavila fotografijo tožnika in njegove družine, ob fotografiji Josepha Goebbelsa in njegove družine. Poleg objave fotografije naj bi bilo nedopustno tudi utemeljevanje primerjave obeh fotografij v različnih člankih toženke.

2. Sodišče prve stopnje je tožbena zahtevka v celoti zavrnilo.

3. Pritožbeno sodišče je delno ugodilo tožnikovi pritožbi in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je toženki naložilo objavo sodbe in opravičila; v delu ki se nanaša na opravičilo trem otrokom, pa je zahtevek zavrnilo. Glede zahtevka za plačilo denarnega zadoščenja je sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo in vrnilo zadevo v novo sojenje.

4. Toženka je vložila predlog za dopustitev revizije proti pravnomočni sodbi pritožbenega sodišča. Opozorila je, da je bil zahtevek za objavo sodbe očitno v tožbi ocenjen na 1.000,00 EUR, sodišče pa take ocene pri ugotavljanju dovoljenosti predloga ne bi smelo upoštevati, ker gre za nepremoženjski zahtevek, za nepremoženjske zahtevke pa velja, da njihove vrednosti ni mogoče ugotoviti. Stališče predlagateljice je, da bi moralo revizijsko sodišče odločiti o dveh spornih pravnih vprašanjih, ki sta pomembni za enotno uporabo prava in za razvoj prava preko sodne prakse. Zastavljeni vprašanji sta naslednji: -

ali je treba pri tehtanju med pravico do svobode izražanja na eni strani in pravico do časti in dobrega imena na drugi strani, besedilo člankov in objavljene fotografije obravnavati kot celoto oziroma ali se sme ločiti besedilo člankov od objavljenih fotografij in opraviti ločeno tehtanje med pravico do svobode izražanja in pravico do časti in dobrega imena le glede objave fotografij, pri čemer se ne upošteva širšega in ožjega konteksta objave fotografij? - kakšno stopnjo zaščite uživa pravica do svobode izražanja v primeru (politične) satire?

5. Predlog je delno utemeljen.

6. Iz predloga za dopustitev revizije je razvidno, da je bila v tožbi opredeljena vrednost sedaj izpodbijanega dela pravnomočne sodbe z zneskom 1.000,00 EUR. Ob upoštevanju takšne vrednosti sodišče revizije ne more dopustiti.(1) Vendar pa je treba pri ugotavljanju dovoljenosti predloga za dopustitev revizije upoštevati, da je mogoče denarno vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe opredeliti le, kadar se tožbeni zahtevek nanaša na denarni znesek ali pa, kadar se nedenarni tožbeni zahtevek povezuje s posegom v tožnikovo premoženjsko pravico. Le v takšnih primerih je relevantna sporna vrednost objektivno ocenljiva(2) .

7. V našem primeru je sodišče ugodilo nepremoženjskemu tožbenemu zahtevku v zvezi s posegom v tožnikovo nepremoženjsko pravico. V takšnem primeru denarne vrednosti ni mogoče objektivizirati, na kar kaže že nemožnost izvedbe korekturne dolžnosti sodišča(3). Zato v takšnem primeru pri odločanju o dopustitvi revizije ne more biti relevantna vrednost spornega predmeta, ki jo je tožnik navedel v tožbi.

8. Vrhovno sodišče je eksplicitno izrazilo svoje stališče o dovoljenosti predloga zato, ker to stališče delno odstopa od dosedanje sodne prakse Vrhovnega sodišča.(4)

9. Vrhovno sodišče je delno ugodilo predlogu za dopustitev revizije (tako kot je razvidno iz izreka tega sklepa), v preostalem delu pa je predlog zavrnilo, ker niso podane predpostavke iz 367.a člena ZPP.

Op. št. (1): Primerjaj določbe četrtega odstavka 367. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).

Op. št. (2): Primerjaj določbe 44. člena ZPP.

Op. št. (3): Primerjaj določbo tretjega odstavka 44. člena ZPP.

Op. št. (4): Primerjaj odločbe VS RS v zadevah II Ips 1116/2008, II Ips 184/2000 in II Ips 185/2000.