Jedro

Določbi 86. in 88. čl. ZZK-1 ne predpisujeta navedbe EMŠO dolžnika kot pogoja za zaznambo izvršbe oziroma vknjižbo hipoteke. V obravnavanem primeru namreč ne gre za to, da bi se o imetnici pravice vpisovali podatki, med katerimi je po 2. tč. 1. odst. 24. čl. ZZK-1 tudi EMŠO, saj je imetnica lastninske pravice na nepremičnini, ki je predmet izvršbe, že vpisana. Ne gre pa niti za položaj, predviden v 2. odst. 24. čl. ZZK-1, ko v sodni odločbi, ki je podlaga za vpis, EMŠO ni naveden, saj zaznamba sklepa o izvršbi ni vpis v korist pritožnice.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (1. točka).

II. Dovoli se izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom pri dolžničini nepremičnini parc. št. 161/7 vl. št. 66 k. o. M. odredilo zaznambo izvršbe in vknjižbo hipoteke za terjatev v znesku 20.160,00 EUR s pripadki v korist upnika M. C. (1. točka). Vpis je zavrnilo pri parc. 977/1, 977/2, 978, 973/3 in 975/4, k. o. S., last S. Č. (2. točka).

2. Dolžnica se je pravočasno pritožila proti 1. točki sklepa zaradi kršitve določb postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava. Predlaga, naj pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da se vpis ne opravi, da se dovoli izbris vpisov in izbris zaznambe nepravnomočnosti, stroški pa naj se naložijo v plačilo upniku. Stroške tudi opredeljuje. Meni, da sklep ni obrazložen, zato ga ni mogoče preizkusiti, ne vsebuje pa tudi ustreznih sestavin oziroma podatkov, ki se zahtevajo po ZZK-1, in sicer mora biti oseba označena z EMŠO. Identiteta osebe, proti kateri je dovoljen vpis, ni ista kot identiteta dolžnice v sklepu o izvršbi. V slednjem je kot dolžnica navedena E. Č., stanujoča G. c. 5, M., v zemljiški knjigi pa E. Č., stanujoča S. g. 15, M., roj. .... Ni jasno, od kod podatek sodišču, da gre za eno in isto osebo. Sploh pa za zaznambo in vpis ni bilo pogojev, saj bi moral biti sklep o izvršbi pravnomočen, kar izhaja iz določbe Zakona o izvršbi in zavarovanju in iz določbe 7. točke 1. odst. 40. čl. ZZK-1. Sodišče ni počakalo na pravnomočnost, pač pa je izdalo izpodbijani sklep že tri dni po izdaji sklepa o izvršbi.

3. Upnik na pritožbo ni odgovoril. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je izpodbijane zemljiškoknjižne vpise odredilo po uradni dolžnosti na podlagi 86. in 88. čl. Zakona o zemljiški knjigi (ZZK – 1; Ur. l. RS, št. 58/03, 45/08 in 28/09), potem ko je prejelo obvestilo izvršilnega sodišča, da je bila dovoljena izvršba na dolžničino nepremičnino. Zemljiškoknjižno sodišče v takem primeru zaznamuje izvršbo in hkrati dovoli vknjižbo hipoteke, ki jo je upnik pridobil z zaznambo izvršbe. Izpodbijani sklep je v tej smeri ustrezno obrazložen, zato nasprotni pritožbeni očitek ne drži. 6. Nepravnomočnost sklepa o izvršbi ni ovira za navedene zemljiškoknjižne vpise. Po 5. odst. 9. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ; Ur. l. RS, št. 3/07 – UPB 4, 93/07 in 28/09) je ugovor nesuspenzivno pravno sredstvo, ki ne zadrži postopka. Če bo dolžnici uspelo doseči razveljavitev izdanega sklepa o izvršbi, bo zemljiškoknjižno sodišče na podlagi 90. čl. ZZK – 1 po uradni dolžnosti dovolilo tudi izbris odrejene zaznambe izvršbe in izbris vknjižene hipoteke. Sodišče pa mora v zemljiškoknjižnem postopku po 121. čl. ZZK – 1 postopati hitro.

7. Drži, da je naslov dolžnice in zemljiškoknjižne lastnice različen, vendar pa pritožnica ne trdi, da ni zemljiškoknjižna lastnica. Pritožnica se je podpisala z navedbo naslova, kot je naveden v sklepu o izvršbi; če ne bi bila tudi zemljiškoknjižna lastnica (in bi to jasno in nedvoumno navedla), za pritožbo sploh ne bi imela pravnega interesa. Določbi 86. in 88. čl. ZZK-1 pa ne predpisujeta navedbe EMŠO dolžnika kot pogoja za zaznambo izvršbe oziroma vknjižbo hipoteke. V obravnavanem primeru namreč ne gre za to, da bi se o imetnici pravice vpisovali podatki, med katerimi je po 2. tč. 1. odst. 24. čl. ZZK-1 tudi enotna matična številka občana (EMŠO), saj je imetnica lastninske pravice na nepremičnini, ki je predmet izvršbe, že vpisana. Ne gre pa niti za položaj, predviden v 2. odst. 24. čl. ZZK-1, ko v sodni odločbi, ki je podlaga za vpis, EMŠO ni naveden, saj zaznamba sklepa o izvršbi ni vpis v korist pritožnice.

8. Izpodbijani sklep je torej pravilen in zakonit. Ker v postopku na prvi stopnji ni bilo kršitev, na katere se sklicuje dolžnica, prav tako ne tistih procesnih in materialnih kršitev, na katere mora sodišče druge stopnje paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in na podlagi 2. tč. 3. odst. 161. čl. ZZK – 1 potrdilo sklep prve stopnje v izpodbijanem delu. Hkrati je dovolilo tudi izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi spisa.