Jedro

Določilo 79. člena ZZK-1 ne omogoča razlage, po kateri zemljiškoknjižno sodišče ne bi več moglo zaznamovati spora, ki je bil že pravnomočno končan, če je bila zaznamba spora predlagana pravočasno hkrati z vložitvijo tožbe. Pravni interes predlagatelja za takšno zaznambo je namreč v vknjižbi pravice v vrstnem redu zaznambe spora.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep zemljiškoknjižnega sodnika spremeni tako, da se predlogu za zaznambo spora ugodi in se zaznamuje spor pri nepremičnini parc. št. X, k.o. T. na podlagi tožbe, dne 9.11.2005 vložene pri Okrožnem sodišču v Ljubljani, pod opr. št. P 3631/2005-I. Dovoli se izbris zaznambe zavrnitve predloga.

Predlagatelj sam krije svoje stroške zemljiškoknjižnega postopka.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je zavrnilo zemljiškoknjižni predlog za zaznambo spora pri nepremičnini parc. št. X, k.o. T., ker je ocenilo, da predlagatelj zaznambe nima več pravnega interesa za zaznambo, saj je pravdni postopek pri Okrožnem sodišču v Ljubljani pod opr. št. P 3631/2005-I že pravnomočno zaključen.

Zoper sklep se pritožuje predlagatelj zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Opozarja, da določilo 79. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) ne določa, da mora biti pravdni postopek še v teku v času, ko o predlogu glede zaznambe spora odloča zemljiškoknjižno sodišče. To pri odločanju o predmetnem predlogu ni upoštevalo 147. člena ZZK-1, ki jasno določa, da zemljiškoknjižno sodišče odloča o vpisu po stanju vpisov v zemljiški knjigi v trenutku začetka zemljiškoknjižnega postopka, v katerem odloča o tem vpisu. Zemljiškoknjižno sodišče je za odločanje o predmetnem predlogu potrebovalo kar tri leta in tako očitno kršilo tudi določilo 121. člena ZZK-1 o dolžnosti hitrega postopanja v zemljiškoknjižnih zadevah. Zmotna je ugotovitev, da predlagatelj po končanem pravdnem postopku nima več pravnega interesa za zaznambo spora, ki jo je predlagal hkrati z vložitvijo tožbe, saj je namen zaznambe prav to, da mora zemljiškoknjižno sodišče odločati o dovolitvi vknjižbe pravice v vrstnem redu zaznambe spora glede na stanje vpisov v zemljiški knjigi v trenutku, od katerega učinkuje zaznamba.

Pritožba je utemeljena.

Eno izmed temeljnih načel zemljiškoknjižnega postopka, na katerega utemeljeno opozarja pritožnik, je, da zemljiškoknjižno sodišče odloča o vpisu po stanju vpisov v zemljiški knjigi v trenutku začetka zemljiškoknjižnega postopka, v katerem odloča o tem vpisu (147. člena ZZK-1). Pri zaznambi spora, ki predstavlja vpis pravnih dejstev v zemljiško knjigo z namenom zagotoviti pravni učinek njihove objave, zakon drugačnih pogojev ne določa. Zaključek sodišča, da iz določila 79. člena ZZK-1 izhaja, da je možna le zaznamba tistega spora, ki je še v teku, je tako napačen. To je razvidno tudi iz določil 80. in 81. člena ZZK-1, ki podrobneje urejata učinke zaznambe spora proti nadaljnjim pridobiteljem pravic in vknjižbo pravice v vrstnem redu zaznambe spora. Prav v slednjem pa je tudi pravni interes predlagatelja, da tudi po že končanem sporu vztraja, naj sodišče odloči o pravočasno predlagani zaznambi spora, ki je bila v zemljiško knjigo predložena že v novembru 2005, torej v času začetka pravdnega postopka. Pritožbeno sodišče je glede na navedeno presojalo, ali predlog predlagatelja ustreza pogojem za zaznambo spora, kot jih predpisuje 79. člen ZZK-1 in ugotovilo, da so ti pogoji izpolnjeni. Tožba predlagatelja, glede katere zahteva zaznambo spora, se je nanašala na ugotovitev obstoja lastninske pravice na parc. št. X, k.o. T. na podlagi priposestvovanja ter gradnje na tujem svetu, kar ustreza pogojem iz 1. alineje 1. točke 1. odstavka 79. člena ZZK-1, ujema pa se tudi identifikacijski znak nepremičnine iz tožbenega zahtevka z označbo v zemljiški knjigi. Ker torej predlog izpolnjuje pogoje za zaznambo spora iz 79. člena ZZK-1, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in spremenilo izpodbijani sklep tako, da je predlagano zaznambo spora dovolilo ter hkrati dovolilo izbris zaznambe zavrnitve predloga (4. odstavka 3. odstavka 161. člena ZZK-1).

Odločitev o stroških zemljiškoknjižnega postopka temelji na določilu 1. in 3. odstavka 35. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) v zvezi z 2. odstavkom 120. člena ZZK-1.