Jedro

Če tožeča stranka z izvedeniškim mnenjem ni zadovoljna, to izvedeniškemu mnenju v ničemer ne jemlje veljave in niti ni razlog za postavitev drugega, novega izvedenca. Le če so v mnenju nasprotja ali pomanjkljivosti ali če nastane utemeljen dvom o pravilnosti podanega mnenja in se pomanjkljivosti in dvom ne dajo odpraviti z novim zaslišanjem, se zahteva mnenje drugih izvedencev.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijano sodbo zavrnilo zahtevek tožeče stranke na plačilo 20.500,00 EUR odškodnine za škodo, ki jo je utrpela, ko je padla na pokopališču. Hkrati je sodišče naložilo tožeči stranki plačilo 625,68 EUR pravdnih stroškov tožene stranke.

2. Zoper sodbo se pritožuje tožeča stranka iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov. Meni, da je sodba pomanjkljiva, razlogi sodbe o odločilnih dejstvih pa so med seboj nasprotni oz. nejasni. Navaja, da je tožnici uspelo v postopku dokazati, da je prišlo do poškodbe, ko je udarila z nogo v oster štrleči del nosilke za posodo, zaradi povzročene bolečine pa se opotekla do robnika in ob njem padla. Toženka ni prerekala načina nastanka poškodbe, ampak je zanikala, da bi bila konzola ostra in štrleča ter daljša kot po dogodku. Sodišče je neutemeljeno zaključilo, da ni pomembno, ali so bile konzole ravno odrezane in da naj bi dolžina konzol ostala enaka. Pri tem se je oprlo na mnenje izvedenca. Kljuke so bile ostre in daljše v času škodnega dogodka v primerjavi s stanjem, ki ga opisuje izvedenec. To pa je ključna okoliščina, zaradi česar so bile kljuke nevarne. Tega se je zavedal tudi zavarovanec tožene stranke. Kljuke so bile spremenjene v kratkem času po nezgodi, kar ni naključje. Sodišče tega, da je tožena stranka po nezgodi spremenila konzole in nanje privarila krogce namesto prej surovega železa, ni kritično ovrednotilo. Zavarovanec tožene stranke je po dogodku ravnal kot dober strokovnjak, saj mu zagotavljanje varnosti narekuje Odlok o pokopališkem redu. Profesionalna skrbnost bi narekovala preprečitev stika obiskovalcev z ostrimi in štrlečimi predmeti in robovi. Ker izvedenec ni podal popolne ocene stanja in nevarnosti z vidika profesionalne skrbnosti, ki zahteva vzdrževanje pokopališča in je neutemeljeno sklepal, da stojalo s konzolami pred popravilom ni bilo nevarno, je tožnica upravičeno zahtevala postavitev novega izvedenca. Tožnici ob zaslišanju ni bila pokazana fotografija št. 1, ki se nahaja na list. št. 27 spisa, saj se takrat ni našla. Tožnica bi lahko opozorila na okoliščino zarjavelosti te konice, splošno znano pa je, da zarjavelost poveča lastnost ostrosti in s tem nevarnosti konic. Meni, da je sodišče na ugotovljeno dejansko stanje nepravilno uporabilo materialno pravo, saj bi lahko zadevo rešilo z zatrjevano sokrivdo tožnice v deležu 2/3. 3. Pritožba je bila vročena toženi stranki, ta pa nanjo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Odločitev sodišča prve stopnje je materialnopravno pravilna. Sodišče je navedlo tudi vse razloge, ki tako odločitev utemeljujejo. Pritožbeno sodišče jih povzema in se nanje sklicuje.

6. V skopi trditveni podlagi tožnica zatrjuje, da naj bi ji nastala škoda zaradi opustitvenega ravnanja zavarovanca tožene stranke, ker na pokopališču ni uredil prostora ob pipah tako, da bi bilo varno za uporabnike oz. ni ustrezno uredil kraja škodnega dogodka. Oddaljenost stojalk za zalivalke od vodnjaka naj bi bila prekratka, nosilci za zalivalke pa ostri in štrleči ter zato predstavljajo nevarnost za uporabnike. Tožeča stranka zatrjevane opustitve, ki naj bi jo storila tožena stranka, ni konkretizirala, prav tako ni konkretizirala dolžnostnega ravnanja tožene stranke. Po izvedenem dokaznem postopku je prvostopenjsko sodišče napravilo zaključek, da tožeči stranki ni uspelo izkazati protipravnosti kot enega izmed elementov civilne odškodninske odgovornosti. Oprlo se je na mnenje izvedenca, iz katerega izhaja, da z vidika predpisov s področja gradbeništva in varstva pri delu ni zadržkov glede ustreznosti ureditve kraja škodnega dogodka. S tem je zavrnil tožničine navedbe o prekratki oddaljenosti stojalk za zalivalke od vodnjaka in nevarnosti nosilcev za zalivalke. Izveden dokazni postopek je nudil prvostopenjskemu sodišču tudi dovolj podlage za zaključke, ki jih je napravilo o nosilcih za zalivalke. Tako na podlagi fotografij v spisu, izvedeniškega mnenja izvedenca ter priče L. L. je sodišče zaključilo, da stojalo pred in po spremembi samo po sebi ni nevarno in ni nikogar ogrožalo. Konzole na koncu niso bile ostre, ampak obdelane in nekoliko višje. Po škodnem dogodku pa so bile obdelane tako, da so nanje navarili okrogle elemente. Kot je pojasnila tožena stranka, sprememba ni bila narejena zaradi zatrjevane neustreznost stojala, ampak je šlo za izboljšanje, da zalivalke ne bi padale s stojal. Prvostopenjsko sodišče je navedbi tožene stranke verjelo, saj je logična in prepričljiva, potrjena je bila tudi s strani priče J. L. Ugotovitvam prvostopenjskega sodišča sledi tudi pritožbeno sodišče. 7. Ne glede na to, da tožnici ob zadnjem zaslišanju ni bila predočena fotografija, ki se nahaja na list. št. 27 spisa, to ne more spremeniti zaključkov, ki jih je na podlagi dokaznega postopka naredilo prvostopenjsko sodišče, niti samemu dokazu s fotografijo ne jemlje vrednosti. Sodišče je ugotovilo, da iz fotografije ni mogoče razbrati, da bi bili nosilci pred spremembo daljši za 4 cm in da bi bile konzole na koncu ostre. Ugotovilo je še, da je iz slike razvidno samo, da so bile konzole ravno odrezane. V spisu se fotografija na list. št. 27 še vedno nahaja. Zaključke, ki jih je na podlagi nje napravilo prvostopenjsko sodišče pa pritožbeno sodišče v celoti sprejema.

8. Tožeča stranka v pritožbi ponovno zatrjuje, da so bile kljuke v času škodnega dogodka daljše in ostre. Trditev o tem, da bi bile kljuke daljše, je ovrglo prvostopenjsko sodišče v razlogih sodbe pod točko 12 in se oprlo ravno na fotografijo št. 1, ki se nahaja na list. št. 27. Priča M. Ž. o dolžini konzol ni izpovedal, izpovedal pa je, da je bilo stojalo naknadno spremenjeno ter da so konzole v času škodnega dogodka ostro štrlele navzgor, kasneje pa so bile nadomeščene z okroglimi obroči. 9. Neutemeljen je pritožbeni očitek, da bi moralo sodišče ugotoviti, ali gre v tem postopku za nevarno stvar, ne pa izvedenec. Kot izhaja iz 14. točke obrazložitve sodbe je sodišče zaključilo, da iz izvedeniškega mnenja izhaja, da stojalo ne pred ne po spremembi ni bilo samo po sebi nevarno in ni nikogar ogrožalo. Kaj naj bi predstavljalo nevarno stvar (stojalo, konzole, oboje skupaj) pritožba ne navede. Sodišče pa ugotovitve o tem, ali naj bi šlo za nevarno stvar ni prevalilo na izvedenca, ampak je zaključke napravilo samo.

10. Prvostopenjsko sodišče je zavrnilo tožničin predlog po postavitvi novega izvedenca, saj je izvedeniško mnenje ocenilo kot prepričljivo, brez nasprotij in pomanjkljivosti. Izvedenec je tudi ob svojem zaslišanju vztrajal pri ugotovitvah, podanih v pisnem mnenju in podal dodatna pojasnila. Če tožeča stranka z izvedeniškim mnenjem ni zadovoljna, to izvedeniškemu mnenju v ničemer ne jemlje veljave in niti ni razlog za postavitev drugega, novega izvedenca, kot je v razlogih sodbe pravilno navedlo že prvostopenjsko sodišče. Le če so v mnenju nasprotja ali pomanjkljivosti ali če nastane utemeljen dvom o pravilnosti podanega mnenja in se pomanjkljivosti in dvom ne dajo odpraviti z novim zaslišanjem, se zahteva mnenje drugih izvedencev (3. odstavek 254. člena ZPP). Tožeča stranka je zatrjevala, da izvedeniško mnenje (in njegova dopolnitev) izkustveno ni sprejemljivo in da ni upoštevano, da ostri predmeti, ne glede na to, kje se nahajajo, niso taki, da bi na te površine sodili v smislu Odloka o pokopališčni dejavnosti. To pa ni razlog, ki bi narekoval postavitev novega izvedenca, kot je pravilno obrazložilo že prvostopenjsko sodišče. 11. V pritožbi zatrjevan očitek o nejasnosti razlogov o odločilnih dejstvih ter o nasprotju med njimi ni utemeljen. Prvostopenjsko sodišče je odločitev oprlo na pravilno materialnopravno podlago in jo v razlogih sodbe tudi ustrezno in jasno pojasnilo.

12. Uveljavljani pritožbeni razlogi tako niso podani, prav tako tudi tisti ne, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Pritožbo je bilo zato potrebno zavrniti in izpodbijano sodbo potrditi.