Jedro

Za zastopanje delavca v postopku za varstvo pravic mora imeti delavec pisno pooblastilo sodelavcev z izrečno navedbo dejanj, ki jih lahko opravi v njihovem imenu.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba v 1. točki izreka spremeni tako, da se glasi: "Tožena stranka K. d.o.o. je dolžna plačati tožnikom N. P., B. K., J. K., C. K., R. K., N. D., vsakemu po 44.820,00 tolarjev z zamudnimi obrestmi po zakonski obrestni meri od 1.8.1996 dalje do plačila ter jim povrniti stroške postopka v znesku 53.550,00 SIT, v 8 dneh od izdaje prvostopne odločbe, v primeru zamude pa z zakonitimi zamudnimi obrestmi po zakonski obrestni meri.

Tožena stranka je dolžna povrniti tožnikom stroške pritožbenega postopka v znesku 32.775,00 SIT, v 8 dneh.

Obrazložitev

Prvostopenjsko sodišče je zavrnilo zahtevek tožnikov, s katerim so od tožene stranke zahtevali, da jim izplača vsakemu po 44.820,00 tolarjev z zamudnimi obrestmi po zakonski obrestni meri od 1.7.1996 dalje kot razliko do polnega regresa za leto 1996 ter povrne stroške postopka, istočasno pa je razveljavilo 1. točko svojega sklepa v predmetni zadevi z dne 14.2.1997, s katero je dolžniku tožene stranke J. K. s.p. prepovedalo, da bi do izdaje pravnomočne sodbe v predmetni zadevi karkoli plačal toženi stranki K. d.o.o., predvsem pa ne zneska 500.000,00 tolarjev, ki naj bi jih tožena stranka imela kot dobroimetje pri J. K. s.p..

Zoper izpodbijano sodbo so se pritožili tožniku zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava, iz vsebine pritožbe pa je razvidno, da izpodbijajo le 1. točko izreka, v kateri je prvostopensko sodišče zavrnilo zahtevek tožnika za plačilo razlike regresa. Tožniki v pritožbi grajajo zlasti odločitev sodišča prve stopnje, da je štelo J. K. za pooblaščenca, pri čemer naj bi izostanek pisnega pooblastila ne pomenil bistvene kršitve. Tožniki vztrajajo na stališču, da bi moral imeti J. K. pisno pooblastilo, da bi lahko zastopal njihove interese. Sodišče prve stopnje je kršilo eno temeljnih načel postopka in sicer načelo ugotavljanja materialne resnice, ker se je postavilo na stališče, da je šlo za dejansko zastopanje s strani J. K. in sicer na podlagi izjave omenjenega, da je pristopil le on, ker bi v zadevi vsi izjavili enako.

Pritožba je utemeljena.

V skladu s 14. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS - Ur.l. RS št. 19/94) in 365. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Ur.l. SFRJ št. 4/77-27/90) je pritožbeno sodišče preizkusilo pritožbo v mejah pritožbenih razlogov ter po uradni dolžnosti glede bistvenih kršitev postopka iz 2. odst. 354. člena ZPP in pravilne uporabe materialnega prava.

Pritožbeno sodišče je ugotovilo, da je prvostopenjsko sodišče dejansko stanje popolno ugotovilo, vendar pa je iz ugotovljenih dejstev nepravilno sklepalo na obstoj drugih dejstev in svojo odločitev oprlo na ta dejstva. Iz izvedenega dokaznega postopka je namreč jasno razvidno, da J. K. ni imel pismenega pooblastila ostalih delavcev - tožnikov in zato ni mogel v njihovem imenu veljavno sklepati kakršnihkoli dogovorov o izplačilu regresa za dopust za leto 1996. Napačen je zaključek sodišča prve stopnje, da izostanek pismenega pooblastila ne predstavlja bistvene kršitve. Pogajanja, ki naj bi jih vodil J. K. s pooblaščencem tožene stranke glede izplačila regresa, je mogoče šteti za postopek varstva pravic delavcev pri toženi stranki, zato se v skladu s 103. členom Zakona o delovnih razmerjih (ZDR - Ur.l. RS št. 14/90, 5/91, 71/93) v postopku uporabljajo določbe, ki veljajo za postopek pred sodišči, ki so pristojna za spore iz delovnih razmerij, kar pomeni določbe Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Ur.l. SFRJ št. 4/77-27/90), ki v 98. členu določa, da mora pooblaščenec predložiti pooblastilo pri prvem pravdnem dejanju, oz. pri prvem dejanju, ki ga opravi za pooblastitelje. Stranke v skladu s 94. členom določijo obseg pooblastila, če pa v pooblastilu niso natančneje določene pravice pooblaščenca, sme v skladu s 1. točko 1. odst. 95. člena citiranega zakona opravljati pooblaščenec, ki ni odvetnik, s takim pooblastilom vsa pravdna dejanja, vendar pa mora imeti vselej izrečno pooblastilo za umik tožbe, za pripoznanje tožbenega zahtevka ali za odpoved tožbenemu zahtevku, za poravnavo, za odpoved ali umik pravnega sredstva, za prenos pooblastila na drugega ter za vložitev izrednih pravnih sredstev. Glede na to, da je bil J. K., kot je razvidno iz spisa, poslovodja trgovine tožene stranke v M., bi moral imeti za sporazum o višini regresa in izplačilu le-tega pisno pooblastilo (97. člen ZPP), saj J. K. ni bil odvetnik. Eventualni ustni dogovor med pooblaščencem tožene stranke in J. K. o višini regresa tako ni mogel biti sklenjen za tožnice, pa tudi ne za J. K., saj bi se moral izrecno pisno odpovedati plačilu polnega regresa.

Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče pritožbi tožnikov ugodilo in spremenilo sodbo sodišča prve stopnje tako, da je toženi stranki naložilo, da tožnikom v skladu z njihovim zahtevkom izplača še preostalo razliko do polnega regresa (127.746,00 SIT bruto), upoštevaje že izplačane neto zneske vsakemu v višini 48.000,00 SIT, v zahtevani višini 44.820,00 tolarjev, z zamudnimi obrestmi po zakonski obrestni meri od 1.8.1996, ker je v skladu s 1. odst. 1. točke 44. člena Splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo (SKPG - Ur.l. RS št. 39/93) dolžnost delodajalca, da to obveznost izpolni najkasneje do konca meseca julija.

Glede na to, da je pooblaščenec tožnikov odvetnik J. P., na obravnavi dne 10.4.1997 skrčil tožbeni zahtevek od 90.461,00 tolarjev glavnice na 44.820,00 tolarjev (list.št. 32) za vsakega tožnika, tožniki pa so s takšnim zahtevkom uspeli, je pritožbeno sodišče pri odločitvi o povračilu stroškov postopka upoštevalo skrčeni tožbeni zahtevek in v skladu s 154. členom ZPP in tedaj veljavno Odvetniško tarifo priznalo tožečim strankam za sestavo tožbe 300 točk, za zastopanje na obravnavi 27.2. 150 točk, 12.4. 150 točk in za trajanje 100 točk, kar je skupno 700 točk. Glede na vrednost točke na dan zadnje glavne obravnave (10.4.1997) znašajo stroški tožeče stranke, odmerjeni po Odvetniški tarifi 53.550,00 tolarjev. Pritožbeno sodišče tožnikom ni priznalo sodnih taks za tožbo in za sodbo, ker po višini teh stroškov v stroškovniku niso opredelili.

Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določilu 166. člena v zvezi s 154. členom ZPP, pri odmeri pa je pritožbeno sodišče prizanlo v skladu z veljavno Odvetniško tarifo 375 točk za sestavo pritožbe, ob upoštevanju vrednosti točke 87,40 tolarjev (Ur.l. RS št. 62/98) 32.775,00 tolarjev, ni pa priznalo taks za pritožbo, ker jih tožniki v stroškovniku niso opredelili.