Jedro

Kredit in z njim povezane obveznosti se ne upoštevajo pri odločanju o oprostitvi plačila sodnih taks, saj je kredit posledica prostovoljne odločitve kreditojemalca.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog tožnika na oprostitev in odlog plačila sodne takse, ugodilo pa je predlogu za obročno plačilo in mu naložilo povračilo zneska 2.559,00 EUR v 12 zaporednih mesečnih obrokih po 213,25 EUR.

2. Zoper sklep vlaga pritožbo tožnik, ki opozarja, da sodišče pri ugotavljanju materialnega stanja ni upoštevalo kredita, ki sta ga z ženo vzela pri banki v A. in katerega mesečna anuiteta znaša 1.000,00 EUR. To posledično občutno zmanjša sredstva za preživljanje, ki so, upoštevaje kredit, bistveno nižja od dvakratnega osnovnega zneska minimalnega dohodka. Slabo materialno stanje tožnika je posledica kreditne pogodbe v švicarskih frankih, katere ničnost tožnik uveljavlja v tem postopku.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Tožnik v pritožbi ne izpodbija dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, da prejema mesečne dohodke v povprečni višini 1.948,38 EUR, da preživninskih obveznosti do otrok nima, in da kljub temu, da njegova žena nima obdavčljivih mesečnih dohodkov, ne izpolnjuje dohodkovnega cenzusa iz 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči, saj oba presegata višino dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke in trenutno znaša 785,50 EUR. Glede na tako ugotovljeno premoženjsko stanje popolne taksne oprostitve ne more doseči, saj je ta institut namenjen zgolj najbolj socialno ogroženim posameznikom, kamor tožnika ni mogoče uvrstiti. Predlog za popolno taksno oprostitev je prvostopno sodišče zato pravilno zavrnilo.

5. Tožnik v pritožbi prvič navaja novo dejstvo o dodatnih obveznostih, in sicer poplačilu kredita v višini 1.000,00 EUR mesečno, čeprav je to obstajalo že v času vložitve predloga za oprostitev plačila sodne takse, zaradi česar pritožbeno sodišče njegovih trditev ne more upoštevati (prvi odstavek 337. člena ZPP). Tudi sicer se po ustaljenih stališčih sodne prakse kredit in z njim povezane obveznosti ne upoštevajo pri odločanju o oprostitvi plačila sodnih taks, saj je kredit posledica prostovoljne odločitve kreditojemalca. Je pa sodišče glede na višino sodne takse upoštevalo, da tožnik celotnega zneska ne bo mogel plačati v enkratnem obroku, zato je ugodilo njegovemu podrednemu predlogu in plačilo razdelilo na 12 enakih mesečnih obrokov v višini 213,25 EUR, kar bo tudi po oceni pritožbenega sodišča zmogel plačati brez škode za preživljanje sebe in zakonske partnerice.

6. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep na podlagi 2. točke 365. člena ZPP.