Jedro

Višina začasnega prispevka enega roditelja k preživljanju je minimum, ki pomaga zagotoviti nujno eksistenco in ne krije nujno vseh potreb otroka glede na dane zmožnosti, saj te še niso zadosti raziskane. Otroka ne bosta ogrožena, če začasni znesek, ki ga za njuno preživljanje prispeva mati kot nerezidenčni starš, ni optimalen in ne odraža ustreznega kritja vseh potreb, o katerih bo sodišče prve stopnje odločalo v nadaljevanju postopka.

Izrek

I.Pritožbi se zavrneta in se potrdi sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu.

II.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Udeleženca sta oče in mati mladoletnih A. A., roj. 2011, in B. A. roj. 2012, ki sta bila s sodno poravnavo z dne 30. 5. 2019 zaupana v vzgojo in varstvo materi, dogovorjeni so bili stiki med njima in njunim očetom ter določena preživnina.

2.S sklepom 1. marca 2024 je sodišče prve stopnje z začasno odredbo sklenilo, da se otroka prešolata iz OŠ C. v OŠ D., s čimer je dejansko nadomestilo materino soglasje za navedeno spremembo; sklep je pravnomočen (sklep tukajšnjega sodišča IV Cp 635/2024).

3.Sodišče prve stopnje je sedaj izdalo novo začasno odredbo, s katero je upoštevajoč dejstvo, da otroka dejansko živita pri očetu, da z materjo nimata stikov in jih odklanjata, določilo stike med njimi (med materjo in sinovoma) pod nadzorom CSD po predhodnem dogovoru glede časa oz. termina, materi pa je naložilo plačevanje začasne preživnine za vsakega 90 EUR na mesec, od meseca izdaje začasne odredbe dalje.

4.Odločitev o stikih ni izpodbijana, proti odločitvi o začasni preživnini pa se pritožujeta oba starša.

5.Mati (nasprotna udeleženka) predlaga, da naj pritožbeno sodišče določeno preživnino spremeni tako, da bo ta znašala 60 EUR mesečno za vsakega otroka. Opredeljuje svoje pritožbene stroške. Sodišču očita, da je začasno preživnino določilo v previsokem znesku glede na preostale preživnine na območju RS. Navaja, da še vedno prejema nadomestilo za porodniško okoli 960 EUR, partner pa je brezposelen, zato s tem denarjem skrbi za 4 osebe. Res prejema še 190 EUR otroškega dodatka, vendar se ta ne sme upoštevati. Zaveda se svoje preživninske obveznosti, vendar ni sposobna prispevati več kot 60 EUR za vsakega od starejših sinov.

6.Oče (predlagatelj) navaja, da je sodišče zmotno ocenilo, da so najnujnejši mesečni stroški za vsakega otroka 270 EUR. Obrazlaga, da ti znašajo 500 EUR. Sklicuje se na 183. in 190. čl. Družinskega zakonika (DZ), da morajo starši preživljati svoje otroke in kaj mora strošek preživljanja pokrivati. Očita, da sodišče tudi 189. čl. DZ ni uporabilo pravilno, saj imata s materjo primerljive dohodke okoli 1100 EUR mesečno, zato bi moralo breme preživljanja enakomerno porazdeliti. Predlaga, da se začasna preživnina določi v višini 150 EUR za vsakega otroka.

7.Nasprotna udeleženka je na pritožbo odgovorila ter predlagala njeno zavrnitev. Opredeljuje stroške v zvezi s podanim odgovorom. Predlagatelj na njeno pritožbo ni odgovoril.

8.Pritožbi nista utemeljeni.

9.Izpodbijani sklep je pravilen in zakonit.

10.Kot pravilno navaja pravno podlago za odločitev sodišče prve stopnje, 161. čl. Družinskega zakonika (DZ), določa, da izda sodišče začasno odredbo, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen. Otrok je ogrožen, če je utrpel ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo, in je ta škoda oziroma verjetnost, da bo škoda nastala, posledica storitve ali opustitve staršev ali posledica otrokovih psihosocialnih težav, ki se kažejo kot vedenjske, čustvene, učne ali druge težave v njegovem odraščanju (2. odst. 157. čl. DZ).

11.Prvostopenjsko sodišče je razumno in prepričljivo, skratka pravilno obrazložilo, zakaj je nujno, da mati prispeva minimalno potreben znesek za zagotavljanje nujnega preživljanja otrok še pred končno odločitvijo sodišča (glej 15. tč. na str. 10 in 11 obrazložitve izpodbijanega sklepa).

12.Drži, kar navaja pritožba, da se preživnina določi glede na potrebe upravičenca ter materialne in pridobitne zmožnosti zavezanca (189. čl. DZ). Drži, da mora sodišče pri odmeri preživnine za otroka upoštevati korist otroka, tako da je preživnina primerna za zagotavljanje njegovega uspešnega telesnega in duševnega razvoja. Preživnina mora zajemati stroške otrokovih življenjskih potreb, zlasti stroške prebivanja, hrane, oblačil, obutve, varstva, izobraževanja, vzgoje, oddiha, razvedrila in drugih posebnih potreb (190. čl. DZ). Če mora več oseb skupaj koga preživljati, se ta obveznost razdeli mednje po njihovih zmožnostih (186. čl. DZ).

13.Vendar je sodišče prve stopnje pravilno navedlo, da začasna preživnina ne ustreza nujno in v celoti vsem navedenim kriterijem, pač pa je namenjena temu, da se zagotovi eksistenca otroka že tekom postopka. Prav je, da mati že sedaj prispeva k preživljanju otrok, da na ta način tekom postopka njuno preživljanje ne bo ogroženo. Sodišče prve stopnje je pravilno navedlo, da njune eksistence ne more vzdrževati zgolj oče, saj mu to njegovi dohodki ne omogočajo. Izhajalo je iz dejstva, da sta otroka že od konca leta 2023 dejansko pri očetu, brez kakršnihkoli stikov z materjo, ki torej zanju v nobeni obliki ne prispeva ničesar.

14.Višina začasnega prispevka enega roditelja k preživljanju je minimum, ki pomaga zagotoviti nujno eksistenco in ne krije nujno vseh potreb otroka glede na dane zmožnosti, saj te še niso zadosti raziskane. Otroka ne bosta ogrožena, če začasni znesek, ki ga za njuno preživljanje prispeva mati kot nerezidenčni starš, ni optimalen in ne odraža ustreznega kritja vseh potreb, o katerih bo sodišče prve stopnje odločalo v nadaljevanju postopka. Znesek 90 EUR na mesec v tem pogledu za 13 in 14 letnega fanta zagotovo tudi ni pretiran, in po drugi strani nikakor ne ogroža materinega preživljanja; njena ocena, da bi bila sposobna prispevati 60 EUR, ni sprejemljiva, sklicevanje na "druge preživnine v RS" pa nespecifično, pavšalno in nesklepčno.

15.Sodišče prve stopnje je pri določitvi začasnega zneska preživnine v breme matere izhajalo iz dovolj zanesljive ocene, da imata oba udeleženca nekaj nad 1000 EUR mesečnega dohodka, minimum stroškov pa je za vsakega otroka 270 EUR (15. tč. obrazložitve). Glede na nekoliko boljše pridobitne zmožnosti očeta in glede na to, da ima mati še tri otroke, ki jih mora prav tako preživljati, je njen minimalen prispevek k najnujnejšim življenjskih izdatkom za skupna sinova udeležencev tega postopka začasno ustrezen.

16.Ker torej pritožbene navedbe niso utemeljene, podani pa tudi niso razlogi, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, je bilo treba pritožbi zavrniti in izpodbijano odločitev sodišča potrditi (2. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP), v zvezi s 42. čl. Zakona o nepravdnem postopku). Stroški v zvezi z začasnimi odredbami delijo končno usodo vseh stroškov postopka (151. čl. ZPP).

Zveza:

Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 157, 157/2, 161, 186, 189, 190

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.