Jedro

Da bi bil predlog za dopustitev revizije formalno popoln, mora predlagatelj ne le navesti sporno vprašanje, temveč predvsem jasno predstaviti pravni problem, ki naj bi ga Upravno sodišče napačno rešilo. Pri tem mora izhajati iz stališč izpodbijane sodbe in na kratko utemeljiti, zakaj so napačna ter zakaj bi revizijska obravnava izpostavljenih vprašanj presegla pomen konkretne zadeve in bi bila s tega vidika pomembna za pravno varnost, enotno uporabo prava ali razvoj prava prek sodne prakse (prim. 367. a člen Zakona o pravdnem postopku (ZPP)).

Izrek

I.Predlog za dopustitev revizije se zavrže.

II.Stranka z interesom sama trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1.Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) je z izpodbijano sodbo na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ugodilo tožničini tožbi, odpravilo odločbo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, št. U014-41/2020/7 z dne 27. 7. 2020, ter zadevo vrnilo navedenemu organu v ponovni postopek (I. točka izreka), toženki pa je naložilo, da mora tožnici povrniti stroške postopka (II. točka izreka). Z odločbo, ki jo je sodišče z izpodbijano sodbo odpravilo, je bila koncesija, ki spada v Upravno enoto Šentjur pri Celju, dodeljena stranki z interesom (1. točka izreka) zahteva tožnice pa zavrnjena (2. točka izreka).

2.Upravno sodišče je presodilo, da je prva alineja VII. poglavja Javnega razpisa za dodelitev koncesije v okviru mreže javne veterinarske službe za zagotavljanje najmanjšega obsega zdravstvenega varstva živali na območju Republike Slovenije, ki se financira iz proračunskih sredstev (v nadaljevanju Javni razpis) v v nasprotju z Uredbo o mreži javne veterinarske službe in izvajalcev nalog odobrenih veterinarjev (v nadaljevanju Uredba), saj dopušča ovrednotenje veterinarske organizacije, ki se je prijavila na območje dveh ali več celih upravnih enot, ki predstavljajo zaokroženo enoto tako, da ima v vsaj v dveh od teh sedež ali podružnico, čeprav iz Uredbe izhaja, da je največje območje, za katero se dodeli koncesija, območje ene cele upravne enote. Presodilo je tudi, da je toženka zmotno uporabila merilo dosegljivosti veterinarja v ambulanti in po tem merilu izbranemu koncesionarju neupravičeno dodelila 4 točke.

3.Stranka z interesom (v nadaljevanju predlagateljica) je zoper pravnomočno sodbo vložila predlog za dopustitev revizije in Vrhovnemu sodišču predlagala, naj dopusti revizijo glede naslednjih vprašanj:

- Ali je Javni razpis v delu, ki se nanaša na prednostno merilo pokritje večjega območja iz prve alineje VII. poglavja, tj. - <em>za območje dveh ali več celih upravnih enot, ki predstavljajo zaokroženo celoto tako, da ima v vsaj dveh od teh sedež ali podružnico: 14 točk</em>, v nasprotju z določbo četrtega odstavka 3. člena Uredbe? Ali je to merilo lahko urejeno le tako, da se v zvezi s pokritostjo večjega območja ovrednoti le tisto območje, na katerem kandidira več kandidatov in za katero se dodeljuje konkretna koncesija?

2. Ali iz Javnega razpisa izhaja, da je po merilu iz prve alineje 3. točke VIII. poglavja, tj. - <em>dosegljivost veterinarja v ambulanti, s katero se prijavlja v občini tekom delovnega časa od ponedeljka do petka v obsegu 8 ur dnevno</em>, mogoče prejeti največ eno točko? Ali tožena stranka kot koncendent lahko z odgovori na vprašanja spremeni oz. dodatno pojasni vsebino Javnega razpisa? Ali so pojasnila koncendenta zavezujoča v postopku odločanja o podelitvi koncesije na podlagi Javnega razpisa?

4. Predlog za dopustitev revizije ni popoln.

5. Po četrtem odstavku 367.b člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 mora stranka v predlogu za dopustitev revizije natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito. Zatrjevane kršitve postopka mora predlagatelj opisati natančno in konkretno, na enak način mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala oziroma neenotnost sodne prakse. Če stranka ne ravna po navedeni zakonski določbi, se predlog za dopustitev revizije zavrže (šesti odstavek 367.b člena ZPP).

6. Da bi bil predlog formalno popoln, mora torej predlagatelj ne le navesti sporno vprašanje, temveč predvsem jasno predstaviti pravni problem, ki naj bi ga Upravno sodišče napačno rešilo. Pri tem mora izhajati iz stališč izpodbijane sodbe in na kratko utemeljiti, zakaj so napačna ter zakaj bi revizijska obravnava izpostavljenih vprašanj presegla pomen konkretne zadeve in bi bila s tega vidika pomembna za pravno varnost, enotno uporabo prava ali razvoj prava preko sodne prakse (prim. 367.a člen ZPP).

7. Predlagateljica pri prvem vprašanju glede zatrjevanega odstopa od sodne prakse ne obrazloži, v čem je podobnost ponujenih primerov z obravnavanim, oziroma ne pojasni, zaradi katerih individualnih značilnosti konkretni primer odstopa od ponujenih. Na podlagi neobrazloženega in pavšalnega zatrjevanja odstopa od sodne prakse, brez konkretne pravne in dejanske primerjave stanja, kot to nalaga četrti odstavek 367.b člena ZPP, pa ni mogoča presoja, ali gre za pomembno pravno vprašanje.

8. Tudi sicer je bilo pri zadevah, ki jih navaja predlagateljica, za točkovanje relevantno večje število občin znotraj ene upravne enote, za katero je bila tudi podeljena koncesija (v zadevi I U 1545/2010 je šlo za podelitev koncesije za območje upravne enote Radovljica, ki zajema občine Bled, Bohinj, Radovljica in Gorje, v zadevi II U 414/2010 je šlo za podelitev koncesije za območje upravne enote Lendava, ki zajema območje občin Črenšovci, Kobilje, Odranci, Turnišče, Dubrovnik, Lendava in Velika Polana, v zadevi I U 1563/2010 pa je šlo za podelitev koncesije v upravni enoti Krško, ki zajema občini Krško in Kostanjevica na Krki), medtem ko je v obravnavani zadevi drugače. Z izpodbijano odločbo je bila podeljena koncesija za območje upravne enote Šentjur pri Celju, pri čemer je toženka izbranemu koncesionarju priznala dodatne točke, ker se je prijavil (tudi) na območje dveh drugih upravnih enot, ki nista bili predmet podelitve koncesije z izpodbijano odločbo. Predlagateljica tako ni izkazala, da je ob primerljivem dejanskem in pravnem stanju Upravno sodišče odločilo drugače.

9. Glede drugega sklopa vprašanj pa predlagateljica zgolj na splošno zatrjuje njihovo pomembnost, s tem ko navaja, da se nanašajo na zakonitost podelitve koncesije za obdobje 10 let. Ne navede pa zakaj so odgovori na vprašanja, ki jih navaja, pomembni za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse.

10. To tudi iz besedila vprašanja ne izhaja, iz besedila Javnega razpisa pa izhaja, da je po merilu iz prve alineje 3. točke VIII. poglavja, tj. - <em>dosegljivost veterinarja v ambulanti, s katero se prijavlja v občini tekom delovnega časa od ponedeljka do petka v obsegu 8 ur dnevno</em>, mogoče prejeti največ eno točko. Predlagateljica torej z vprašanjem ne izpostavi pravnega problema, ki bi se nanašal na razlago tega merila.

11. Ker predlog iz navedenih razlogov ne izpolnjuje zahtev iz četrtega odstavka 367.b člena ZPP, ga je Vrhovno sodišče na podlagi šestega odstavka istega člena zavrglo.

12. Odločitev o stroških postopka s predlogom za dopustitev revizije stranke z interesom temelji na določbi prvega odstavka 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP, v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1. Ker stranka z interesom s svojim predlogom ni uspela, sama trpi svoje stroške tega postopka.

13. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

---.---

Sklepi Vrhovnega sodišča X DoR 60/2023 z dne 15. 11. 2023, X DoR 204/2021 z dne 16. 3. 2022, III DoR 1/2023 z dne 15. 2. 2023, III DoR 58/2022 z dne 14. 6. 2022 in drugi.

Zveza:

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 367a, 367b, 367b/4, 367b/6

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.