Jedro

Vse procesne predpostavke, to je okoliščine, ki morajo (oziroma ne smejo) biti izpolnjene, da sodišče v sporu meritorno odloči, morajo biti izpolnjene že ob vložitvi tožbe, tako tudi dokončnost upravnega akta, s katerim se posega v tožnikov pravni položaj, pri čemer upravni akt postane dokončen po izčrpanju rednih pravnih sredstev, torej po odločitvi organa druge stopnje o pritožbi.Upravni spo Izpolnjevanja te procesne predpostavke ni mogoče obiti s sklicevanjem na ZPP, ki preuranjenosti tožbe ne določa kot razloga za njeno zavrženje. Preuranjenost tožbe kot razlog za zavrženje je urejena v 2. točki prvega odstavka 36. člena ZUS-1, ki torej v tem delu odstopa od ureditve iz ZPP, zato je skladno s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 potrebno upoštevati ureditev v ZUS-1 in ne v ZPP.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Tožeča stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju sodišče prve stopnje) je z izpodbijanim sklepom na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot preuranjeno zavrglo tožbo zoper odločbo št. DT 08 05-13941-2 z dne 9. 3. 2021 o odmeri dohodnine za leto 2019. O pritožbi zoper prvostopenjsko upravno odločbo namreč v času vložitve tožbe (to je 9. 3. 2022) še ni bilo odločeno, saj je bilo o njej odločeno z odločbo Ministrstva za finance št. DT-499-01-359/2021-2 z dne 18. 3. 2022, ki je bila tožniku vročena 29. 3. 2022. 2. Tožnik (v nadaljevanju pritožnik) zoper izpodbijani sklep vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Ob sklicevanju na 22. člen ZUS-1 navaja, da po Zakonu o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ni mogoče zavreči preuranjene tožbe, če so v času odločanja sodišča nastopili pogoji za njeno vsebinsko obravnavanje. Ko je sodišče prve stopnje 31. 1. 2024 odločalo o tožbi, je vedelo, da je drugostopenjski upravni organ zavrnil pritožbo. Zato bi moralo šteti, da so pogoji za vsebinsko obravnavo tožbe izpolnjeni. Dodaja, da je bil sklep sodišča zanj presenečenje. Vrhovnemu sodišču predlaga, naj pritožbi ugodi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje z navodilom, da naj o tožbi odloči vsebinsko. Priglaša tudi pritožbene stroške.

3. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

**K I. točki izreka**

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Vrhovno sodišče je v tej zadevi presojalo le navedbe pritožnika v zvezi z izpodbijanim sklepom sodišča prve stopnje, navedenim v uvodu. Ostale navedbe so predmet ločenega pritožbenega postopka.

6. ZUS-1 v okviru prehodnega preizkusa tožbe v prvem odstavku 36. člena določa razloge, zaradi katerih sodišče zavrže tožbo. Na podlagi 2. točke prvega odstavka tega člena to stori, če ugotovi, da je bila tožba vložena prepozno ali prezgodaj.

7. Skladno s prvim odstavkom 2. člena ZUS-1 se v upravnem sporu odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v tožnikov pravni položaj, pri čemer upravni akt postane dokončen po izčrpanju rednih pravnih sredstev, torej po odločitvi organa druge stopnje o pritožbi.1 V obravnavani zadevi ob vložitvi tožbe 9. 3. 2022 nesporno še ni bilo odločeno o pritožnikovi pritožbi zoper v tem upravnem sporu izpodbijano odločbo prvostopenjskega organa, kar pomeni, da ta takrat še ni bila dokončna. Posledično tudi ni bila izpolnjena procesna predpostavka za vložitev izpodbojne tožbe v upravnem sporu. Zato jo je sodišče prve stopnje na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 pravilno zavrglo kot preuranjeno.

8. Na drugačno odločitev ne more vplivati okoliščina, da je bila z odločbo drugostopenjskega organa z dne 18. 3. 2022 zavrnjena pritožnikova pritožba zoper prvostopenjski upravni akt, saj bi morale biti vse procesne predpostavke, to je okoliščine, ki morajo (oziroma ne smejo) biti izpolnjene, da sodišče v sporu meritorno odloči, izpolnjene že ob vložitvi tožbe,2 v konkretnem primeru torej 9. 3. 2022. Ob tem Vrhovno sodišče še dodaja, da izpolnjevanja te procesne predpostavke ni mogoče obiti s sklicevanjem na ZPP, ki preuranjenosti tožbe ne določa kot razloga za njeno zavrženje. Kot že pojasnjeno, je preuranjenost tožbe kot razlog za zavrženje urejena v 2. točki prvega odstavka 36. člena ZUS-1, ki torej v tem delu odstopa od ureditve iz ZPP, zato je skladno s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 potrebno upoštevati ureditev v ZUS-1 in ne v ZPP.

9. Po presoji Vrhovnega sodišča so neutemeljene tudi pritožbene navedbe, da je bil sklep o zavrženju tožbe za pritožnika presenečenje, ker je od sodišča prve stopnje zahteval izvedbo glavne obravnave. Izvedba glavne obravnave v upravnem sporu sicer je pravilo (51. člen ZUS-1) in ni namenjena le izvajanju dokazov, ampak tudi zagotavljanju splošne pravice strank do izjave in enakega obravnavanja (22. člen Ustave). Vendar se ta zahteva oziroma pravilo nanaša predvsem na vsebinsko odločanje o tožbi, kar izhaja tudi iz sistematike zakona (določbe o predhodnem preizkusu tožbe so uvrščene v drug oddelek kot določbe o glavni obravnavi) ter iz samega 51. člena ZUS-1, ki se že nanaša na vsebinsko odločitev v upravnem sporu, torej po tem, ko je tožba že uspešno prestala predhodni preizkus.3 Le izjemoma se ta zahteva nanaša tudi na postopek predhodnega preizkusa tožbe po 36. členu ZUS-1, na primer kadar so sporna dejstva, ki vplivajo na izpolnjenost procesnih predpostavk za vsebinsko obravnavo tožbe.4 V konkretni zadevi dejstva glede preuranjenosti tožbe niso bila sporna, saj jih priznava tudi sam pritožnik, izdaja sklepa o zavrženju tožbe pa zanj tudi ni mogla predstavljati presenečenja, saj mora pričakovati, da bo vsaka tožba deležna predhodnega preizkusa predpostavk za njeno vsebinsko obravnavo.

10. Vse to pomeni, da razlogi, ki jih uveljavlja pritožnik zoper v tej zadevi izpodbijani sklep, niso utemeljeni. Vrhovno sodišče tudi ni naletelo na kršitve, na katere mora paziti po uradni dolžnosti. Zato je pritožbo na podlagi 76. člena v zvezi s prvim odstavkom 82. člena ZUS-1 zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep prvostopenjskega sodišča. **K II. točki izreka**

11. Pritožnik s pritožbo ni uspel, zato sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

1 Sklepa Vrhovnega sodišča I Up 19/2023 z dne 10. 5. 2023, 12. tč. obrazložitve in I Up 57/2023 z dne 19. 9. 2023, 7. tč. obrazložitve. 2 Sklepa Vrhovnega sodišča I Up 236/2008 z dne 26. 3. 2009, 6. tč. obrazložitve in I Up 57/2023 z dne 19. 9. 2023, 7. tč. obrazložitve. 3 Sklep Vrhovnega sodišča I Up 138/2020 z dne 13. 7. 2022, 18. tč. obrazložitve. 4 Prim. odločbi Vrhovnega sodišča v zadevah I Up 127/2019 z dne 5. 2. 2020 in I Up 84/2019 z dne 4. 3. 2020, v katerih je to poudarilo, da je treba pri presoji pravočasnosti tožbe, ob določenih okoliščinah, pred zavrženjem tožbe vzpostaviti kontradiktorni postopek in tožniku omogočiti, da dokazuje drugačen datum prejema, kot izhaja iz vročilnice.