Jedro

S sklepom o izvršbi na podlagi verodostojne listine sodišče ne dovoli le opravo izvršbe, temveč s tako imenovanim kondemnatornim oziroma naložitvenim delom sklepa izda tudi plačilni nalog, obe odločitvi pa sprejme istočasno in v istem pravnem aktu. Glede na to, da gre pri izvršbi na podlagi verodostojne listine za kombiniran postopek, pri katerem sta njegova vsebinska dela neločljivo povezana, ni mogoče odločanje o predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine pred sodiščem Republike Slovenije, če ni podana pristojnost slovenskega sodišča tako za odločanje o dovolitvi izvršbe kot tudi za odločanje o plačilnem nalogu.

Ker gre v konkretni zadevi za izterjavo stroškov organizacije potovanj, torej za opravo storitev, ki so bile opravljene v Republiki Sloveniji, in ob upoštevanju tega, da je za izdajo kondemnatornega dela sklepa o izvršbi izključno pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani, Centralni oddelek za verodostojno listino, je sodišče prve stopnje pristojno za odločitev o naložitvi upnikove terjatve dolžniku v plačilo. Sodišče prve stopnje pa je spregledalo, da ima dolžnik odprt račun v Republiki Sloveniji. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje pristojno za dovolitev izvršbe.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Ljubljani – Centralni oddelek za verodostojno listino je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da sodišče Republike Slovenije ni pristojno za odločanje o predlogu za izvršbo (I. točka izreka) ter predlog za izvršbo zavrglo (II. točka izreka).

2. Zoper sklep se je pravočasno pritožil upnik. Navaja, da je sodišče spregledalo, da ima dolžnik odprt račun pri A. d.d. in napačno ugotovilo, da dolžnik v Republiki Sloveniji nima odprtega računa.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), oba v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

5. V predmetni zadevi je upnik s sedežem v Republiki Sloveniji vložil predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine zoper dolžnika, ki ima sedež v Veliki Britaniji, kot izvršilno sredstvo pa je predlagal izvršbo na denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da sodišče Republike Slovenije ni pristojno za odločanje o predmetnem predlogu za izvršbo in predlog za izvršbo zavrglo z utemeljitvijo, da dolžnik nima odprtega računa pri nobeni banki v Republiki Sloveniji.

6. V skladu s prvim odstavkom 18. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ mora sodišče med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je podana mednarodna pristojnost slovenskega sodišča. S sklepom o izvršbi na podlagi verodostojne listine sodišče ne dovoli le opravo izvršbe, temveč s tako imenovanim kondemnatornim oziroma naložitvenim delom sklepa izda tudi plačilni nalog, obe odločitvi pa sprejme istočasno in v istem pravnem aktu. Smisel in cilj postopka izvršbe na podlagi verodostojne listine je vedno dvojen: izdaja plačilnega naloga za zahtevano terjatev kot izvršilnega naslova in dovolitev izvršbe. Glede na to, da gre pri izvršbi na podlagi verodostojne listine za kombiniran postopek, pri katerem sta njegova vsebinska dela neločljivo povezana, ni mogoče odločanje o predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine pred sodiščem Republike Slovenije, če ni podana pristojnost slovenskega sodišča tako za odločanje o dovolitvi izvršbe kot tudi za odločanje o plačilnem nalogu.

7. V zvezi z delom predloga za izvršbo, ki se nanaša na dovolitev izvršbe, je treba uporabiti določbo o izključni pristojnosti sodišča v 5. točki 24. člena Uredbe (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (ki se uporablja za sodne postopke, ki so začeti na dan 10. 1. 2015 ali kasneje, in prenavlja Uredbo Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah; v nadaljevanju Uredba), ki določa, da so v postopkih v zvezi z izvršitvijo sodnih odločb (ne glede na stalno prebivališče) izključno pristojna sodišča države članice, v kateri je bila sodna odločba izvršena ali naj bi bila izvršena. Pritožnik utemeljeno uveljavlja, da je sodišče prve stopnje spregledalo, da ima dolžnik odprt račun pri A. d.d. Glede na navedeno je skladno s citirano določbo 5. točke 24. člena Uredbe sodišče prve stopnje pristojno za dovolitev izvršbe, zato je treba preveriti še, ali je pristojno za izdajo kondemnatornega dela sklepa o izvršbi.

8. Uredba v točki 1. (a) 7. člena določa, da je lahko oseba s stalnim prebivališčem1 v državi članici tožena v drugi državi članici v zadevah v zvezi s pogodbenimi razmerji pred sodiščem v kraju izpolnitve zadevne obveznosti, pri čemer v drugi alineji točke 1. (b) 7. člena določa, da je kraj izpolnitve obveznosti v primeru opravljanja storitev kraj v državi članici, kjer so bile v skladu s pogodbo storitve opravljene ali bi morale biti opravljene. Ker gre v konkretni zadevi za izterjavo stroškov organizacije potovanj, torej za opravo storitev, ki so bile opravljene v Ljubljani, in ob upoštevanju tega, da je za izdajo kondemnatornega dela sklepa o izvršbi na podlagi 40. c člena ZIZ izključno pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani, Centralni oddelek za verodostojno listino, je sodišče prve stopnje pristojno tudi za odločitev o naložitvi upnikove terjatve dolžniku v plačilo.

9. Sodišče prve stopnje tako ni imelo podlage za izdajo izpodbijanega sklepa, zato je višje sodišče pritožbi upnika ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo sodišču vrnilo v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 Skladno s prvim odstavkom 63. člena Uredbe ima v tej uredbi gospodarska družba ali druga pravna oseba stalno prebivališče v kraju, kjer ima statutarni sedež, glavno upravo ali glavno poslovno enoto.