Jedro

V Splošnih pogojih je zapisano, da je razlog za odpoved Pogodbe tudi, če se uporabnik ne odzove na poziv Banke po posodobitvi matičnih in drugih podatkov. V predmetni zadevi se je upnik odzval, sporočil je objektivne razloge, da zakonita zastopnika ne moreta priti takoj, ter predlagal prihod v največ dveh mesecih. Ob takem dejanskem stanju ni pogojev za odpoved Pogodbe. Tudi po mnenju pritožbenega sodišča je upnik najmanj verjetno izkazal, da (še) ni kršil Pogodbe.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II.Dolžnik mora upniku povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 149,33 EUR, v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne zamude do plačila.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je Okrajno sodišče v Kopru delno ugodilo ugovoru dolžnika zoper izdano začasno odredbo, tako da je znižalo kazen za primer kršitve pogodbe, sicer pa je ugovor kot neutemeljenega zavrnilo.

2.Zoper sklep se dolžnik pritožuje. Vztraja, da upnik niti z verjetnostjo ni izkazal, da ima terjatev zoper dolžnika. Dolžnik je Pogodbo o odprtju in vodenju transakcijskega računa z dne 19.5.2017 (v nadaljevanju Pogodba) odpovedal, ker je upnik kršil Pogodbo. Ni se namreč odzval na poziv dolžnika, da zagotovi posodobitev svojih osebnih podatkov, kakor to od dolžnika zahteva Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (v nadaljevanju ZPPDFT-2). Ta je možna samo z osebnim vpogledom v identifikacijske dokumente zakonitih zastopnikov. Na to obveznost je upnik pristal s podpisom pogodbe. Upnik ni izkazal, da bi bila zakonita zastopnika v času poziva v A. in da sta potrebovala dva meseca za pridobitev vizuma in zato nista mogla opraviti posodobitve podatkov. Zato ni razumljivo stališče sodišča, da elektronsko sporočilo prokurista zadošča za oceno, da upnik ni oviral dolžnika pri izvajanju posodobitev podatkov. Gre za slovensko pravno osebo, zakonita zastopnika bi morala spoštovati slovensko pravo in biti na razpolago upniku, ko je to potrebno. Dolžnik je tudi navedel, da zaradi ravnanj upnika lahko prejme globo Urada za preprečevanje pranja denarja. Upnik prav tako z ničemer ni izkazal, da ni mogel odpreti drugega računa v eni izmed organizacij za plačilni promet v Sloveniji in Evropski uniji. Ker je do odpovedi prišlo zaradi kršitve Pogodbe s strani upnika, ni mogoče uporabiti Zakona o varstvu pred diskriminacijo (v nadaljevanju ZVPD).

3.V odgovoru na pritožbo je upnik pritrdil razlogom sodišča prve stopnje in predlagal zavrnitev pritožbe.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Pritožnik zanemarja odločilno ugotovitev sodišča prve stopnje, to je, da je upnik, ko je prejel poziv na predložitev dokumentov, obvestil dolžnika, da sta zakonita zastopnika v A. 1 in da potrebujeta nekaj časa za pridobitev vizuma za prihod v Slovenijo, vse ostale zahteve pa je upnik izpolnil (odgovoril je na postavljena vprašanja). Upnik torej ni odklonil sodelovanja, sporočil je le objektivne okoliščine, zaradi katerih ne more priti takoj, lahko pa pride v roku dveh mesecev. Dolžnik je kljub temu že čez nekaj dni odpovedal Pogodbo (ne da bi pred tem zahteval kakšna dokazila glede navedb v odgovoru). Res je v Splošnih pogojih zapisano, da je razlog za odpoved Pogodbe tudi, če se uporabnik ne odzove na poziv Banke po posodobitvi matičnih in drugih podatkov, vendar te določbe ni mogoče razlagati tako, kot jo razlaga dolžnik, to je, da mora biti uporabnik v vsakem trenutku na razpolago Banki. Navsezadnje gre za Splošne pogoje, ki jih je pripravil dolžnik in pojem "se ne odzove na poziv" je treba razlagati v korist uporabnika. V predmetni zadevi se je upnik odzval, sporočil je objektivne razloge, da zakonita zastopnika ne moreta priti takoj, ter predlagal prihod v največ dveh mesecih. Ob takem dejanskem stanju ni pogojev za odpoved Pogodbe. Tudi po mnenju pritožbenega sodišča je upnik najmanj verjetno izkazal, da (še) ni kršil Pogodbe. Ker je tako, so neutemeljene pritožbene navedbe v zvezi z uporabo ZVPD.

6.Upnik je tudi z zadostno stopnjo verjetnosti izkazal, da ne more odpreti računa v drugi organizaciji za plačilni promet v Sloveniji ali Evropski uniji. Razlogi sodišča prve stopnje so prepričljivi in jih upnik z vztrajanjem pri svojih navedbah (na katere je sodišče prve stopnje pravilno odgovorilo) ne more omajati.

7.Ker je upnik tudi verjetno izkazal, da bi mu z neizdajo začasne odredbe nastala težko nadomestljiva škoda (temu zaključku pritožba obrazloženo ne nasprotuje), ki je tudi večja od škode, ki grozi dolžniku 2 , je pritožbeno sodišče na podlagi vsega povedanega pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena zakona o pravdnem postopku v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju).

8.Dolžnik s pritožbo ni uspel, zato mora upniku povrniti njegove stroške pritožbenega postopka v znesku 149,33 EUR (stroški sestave odgovora na pritožbo, materialni stroški in DDV na odvetniške storitve).

-------------------------------

1Zakoniti zastopnik je živel v A. tudi v času sklenitve Pogodbe, kot je razvidno iz priloge B3.

2Posebej še, ker bo ravnal na podlagi sklepa sodišča.

Zveza:

Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (2007) - ZPPDFT - člen 17, 45, 50, 54, 54/1, 54/1-3

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.