Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

Up-382/04

Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

12. 1. 2006

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. in B. B. iz Ž. Ž. pri Ž., ki ju zastopa C. C., odvetnica v Z., na seji senata dne 20. decembra 2005 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. in B. B. zoper sklep Vrhovnega sodišča št. I Ips 16/2002 z dne 24. 1. 2002 se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

Okrožno sodišče v Ljubljani je leta 1946 pritožnika obsodilo zaradi kaznivega dejanja po 4. točki 3. člena Zakona o kaznivih dejanjih zoper narod in državo (Uradni list DFJ, št. 66/45, in Uradni list FLRJ, št. 59/46 – v nadaljevanju ZKND). Izreklo jima je ukrep oddaje v zavod za vzgajanje. V začetku leta 2002 sta zoper takšno sodbo vložila zahtevo za varstvo zakonitosti, ki jo je Vrhovno sodišče zavrglo, saj je že iztekel rok za njeno vložitev po tedaj veljavnem 559. členu Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 63/94 in nasl. – v nadaljevanju ZKP). ZKP je tedaj v 559. členu določal, da je zahtevo za varstvo zakonitosti zoper sodno odločbo, ki je postala pravnomočna pred uveljavitvijo ZKP (tj. pred 1. 1. 1995), mogoče vložiti v roku dveh let po uveljavitvi zakona.

Zoper sklep Vrhovnega sodišča sta pritožnika vložila ustavno pritožbo. V njej se sklicujeta na odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-247/96 z dne 22. 10. 1998 (Uradni list RS, št. 76/98 in OdlUS VII, 195), v kateri je Ustavno sodišče v 21. točki obrazložitve zakonodajalca pozvalo, naj podaljša rok iz 559. člena ZKP. Po mnenju pritožnikov iz omenjene odločbe izhaja, da je določitev dvoletnega roka v neskladju z Ustavo in se zato na ta rok ni mogoče sklicevati. Njuno zahtevo za varstvo zakonitosti bi bilo po njunem mnenju treba šteti za pravočasno. Ustavnemu sodišču predlagata, naj izpodbijani sklep razveljavi, zahtevi za varstvo zakonitosti ugodi in sodbo Okrožnega sodišča spremeni ali pa izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne Vrhovnemu sodišču v novo odločanje.

B.

Po prvem odstavku 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) lahko vsakdo ob pogojih, ki jih določa ta zakon, vloži pri Ustavnem sodišču ustavno pritožbo, če meni da mu je s posamičnim aktom državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil kršena njegova človekova pravica ali temeljna svoboščina. Eden od pogojev za vložitev ustavne pritožbe in za odločitev o njej je obstoj pritožnikovega pravnega interesa. Vsakdo, ki zahteva sodno varstvo svojih pravic in pravnih interesov, mora torej ves čas postopka izkazovati pravni interes. Pritožnik mora kot verjetno izkazati, da bi ugoditev ustavni pritožbi pomenila zanj določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči, to je izboljšanje njegovega pravnega položaja.

Državni zbor je na seji dne 28. 10. 2005 sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 101/05 – v nadaljevanju ZKP-G). Zakon je pričel veljati 26. 11. 2005. Iz prvega in drugega odstavka 20. člena ZKP-G med drugim izhaja, da bodo osebe, obsojene na temelju ZKND, lahko vložile zahtevo za varstvo zakonitosti zoper sodno odločbo in zoper kazenski postopek, ki je tekel pred njo, do 31. 12. 2008. V četrtem odstavku 20. člena ZKP-G pa je določeno, da se lahko zahteve za varstvo zakonitosti, ki so bile zavržene kot prepozne zaradi izteka roka iz 559. člena ZKP, ponovno vložijo.

Predpis, na podlagi katerega je Vrhovno sodišče zahtevo za varstvo zakonitosti zavrglo, je bil z uveljavitvijo ZKP-G torej spremenjen oziroma dopolnjen tako, da bosta pritožnika zahtevo za varstvo zakonitosti lahko ponovno vložila. Glede na to pritožnika nimata več pravnega interesa za odločanje o ustavni pritožbi, Ustavno sodišče pa je posledično njuno ustavno pritožbo zavrglo.

C.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prvega odstavka 55. člena v zvezi s prvim odstavkom 50. člena ZUstS v sestavi: predsednik senata dr. Zvonko Fišer ter člana dr. Ciril Ribičič in dr. Mirjam Škrk. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednik senata

dr. Zvonko Fišer

Ustavno sodišče

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia