Jedro

Vročitve na poslovnem naslovu „ni mogoče opraviti“ takrat, ko je oseba, ki bi ji bilo treba opraviti vročitev na naslovu „neznana“ ali kljub obvestilu pooblaščenega delavca poštne pošiljke „ne dvigne“ (pravno sta torej obe situaciji izenačeni).

Izrek

Pritožba subjekta vpisa se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje kot prepozno zavrglo pritožbo subjekta vpisa, ki jo je ta vložil zoper sklep z dne 5.3.2012 o izbrisu iz sodnega registra brez likvidacije.

Proti navedenemu sklepu je subjekt vpisa po svojem pooblaščencu vložil pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in predlagal njegovo razveljavitev ter ustavitev postopka izbrisa. Trdi, da pri njem ni podan izbrisni razlog po 2. točki 1. odst. 427. čl. ZFPPIPP, saj posluje na poslovnem naslovu, ki je vpisan v sodni register, ravno tako pa tudi ne izbrisni razlog po 1. točki 1. odst. 427. čl. ZFPPIPP, saj ima premoženje (v zemljiški knjigi je pri štirih nepremičninah vpisan kot lastnik do celote), ima več neporavnanih obveznosti do upnikov (zoper njega teče več izvršilnih postopkov), poleg tega pa posluje. Iz obvestila pošte o vračilu pisma s sklepom o izbrisu iz sodnega registra brez likvidacije z dne 5.3.2012 izhaja, da je bilo obvestilo o pismu puščeno v hišnem predalčniku dne 7.3.2012, nato pa se je pošiljka vrnila sodišču z oznako „ni dvignil“. Iz navedenega izhaja, da je bila vročitev sklepa z dne 5.3.2012 opravljena 22.3.2012, saj 142. čl. ZPP določa, da če naslovnik pisanja ne dvigne v 15 dneh, se šteje, da je bila vročitev opravljena po poteku tega roka. Rok za pritožbo se je iztekel 30.3.2012. Če bi subjekt vpisa pošto dvignil 22.3.2012 (v roku 15 dni od puščenega obvestila), bi se vročitev štela navedenega dne za opravljeno. Nobenega razloga ni, da se 4. odst. 142. čl. ZPP ne bi uporabil tudi v primeru, ko subjekt vpisa v 15 dneh ne dvigne pošte, saj niti ZFPPIPP in niti ZSReg za postopek izbrisa ne izključujeta njegove uporabe. Določba 2. odst. 430. čl. ZFPPIPP pa pride v poštev le v primeru, če je subjekt vpisa na poslovnem naslovu neznan, ne pa tudi v primeru, če subjekt vpisa le ne dvigne pošte. V tem zadnjem primeru vročitev na poslovnem naslovu ni nemogoča, saj se opravi v skladu s 142. čl. ZPP. Gre za razliko v dikciji 26. čl. ZSReg in 2. odst. 430. čl. ZFPPIPP. Ni v skladu z namenom določb o vročanju tolmačenje določbe 2. odst. 430. čl. ZFPPIPP, po katerem bi v primeru, če bi subjekt vpisa pošto dvignil 22.3.2012 (15. dan po tem, ko je bilo obvestilo puščeno v hišnem predalčniku), osemdnevni rok za pritožbo potekel 30.3.2012, če pa subjekt vpisa pošte ne bi dvignil v tem roku (bi pa se v tem roku s sklepom seznanil na drug način), pa bi rok za pritožbo potekel že dne 13.3.2012 (osem dni od objave sklepa). Ne glede na vse navedeno in ne glede na obvestilo pošte, da subjekt vpisa pošte ni dvignil, pritožnik zatrjuje, da dne 7.3.2012 v svojem hišnem predalčniku ni prejel obvestila o prispelem pismu, zato zanj ni mogel vedeti in pisma ni mogel dvigniti na pošti. Ker sklep o izbrisu z dne 5.3.2012 ni bil vročen subjektu vpisa, je sodišče s tem napravilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki 2. odst. 339. čl. ZPP. Prokuristka subjekta vpisa D.P. je v mesecu marcu 2012 redno pregledovala hišni predalčnik, na kar kažejo tudi drugi, v nadaljevanju navedeni sodni sklepi, ki jih je subjekt prejel marca 2012. Prav tako je subjekt vpisa za sprejem pošte pooblastil svoj računovodski servis E. s.p., ki je zanj pregledoval hišni predalčnik in dvigoval pisma na pošti. Tudi računovodski servis obvestila o prejetem pismu z dne 7.3.2012 ni videl v predalčniku.

Pritožba ni utemeljena.

Po mnenju pritožbenega sodišča ni nobene podlage za razlago, ki jo ponuja pritožnik, in sicer, da se določba 2. odst. 430. čl. Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP, Ur.l. RS, št. 126/2007 s sprem.), uporablja le v primeru, ko je subjekt vpisa na poslovnem naslovu neznan, ne pa tudi v primeru, ko subjekt vpisa pošiljke ne dvigne. Pritožnik v zvezi s tem zatrjuje, da gre v tem delu za razliko v dikciji 26. čl. Zakona o sodnem registru (ZSReg) in 2. odst. 430. čl. ZFPPIPP, vendar pa ta trditev ne drži, saj je prav 26. čl. ZSReg tisti, ki ponuja odgovor na vprašanje, kdaj vročitve na poslovnem naslovu „ni mogoče opraviti“; to je takrat, ko je oseba, ki bi ji bilo treba opraviti vročitev na naslovu „neznana“ ali kljub obvestilu pooblaščenega delavca poštne pošiljke „ne dvigne“ (pravno sta torej obe situaciji izenačeni). Ravno tako pa 2. odst. 430. čl. ZFPPIPP za primer, ko vročitve sklepa pravni osebi, nad katero se vodi postopek izbrisa, „ni mogoče opraviti“ na naslovu, ki je kot njen poslovni naslov vpisan v sodnem registru, določa, da velja vročitev za opravljeno, ko poteče osem dni od objave sklepa (na spletnih straneh AJPES-a – 1. odst. 430. čl. ZFPPIPP v zvezi s 1. odst. 43. čl. ZSReg).

Glede na to ni mogoče pritrditi pritožniku, da bi moralo sodišče prve stopnje v njegovem primeru, ko je iz obvestila pošte razvidno, da se je pošiljka vrnila sodišču z oznako „ni dvignil“, šteti, da je bila vročitev sklepa z dne 5.3.2012 opravljena 22.3.2012, tj. po poteku 15-dnevnega roka odkar je bilo puščeno obvestilo v predalčniku (4. odst. 142. čl. Zakona o pravdnem postopku, ZPP). Pravilno je sodišče prve stopnje v obravnavanem primeru štelo, da je veljala vročitev za opravljeno po poteku osemdnevnega roka od objave sklepa (2. odst. 430. čl. ZFPPIPP). Ni mogoče sprejeti hipotetične variante pritožnika o tem, kdaj bi se rok za pritožbo zoper sklep z dne 5.3.2012 iztekel, če bi subjekt vpisa pošiljko dvignil, saj ostaja dejstvo, da je ni dvignil. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da se v spisu nahaja potrdilo o vročitvi oziroma obvestilo o poskusu vročitve sklepa z dne 5.3.2012. Gre za standardni obrazec, v katerem je navedeno, da ob poskusu vročitve priporočenega pisma ni bilo mogoče vročiti naslovniku, zato je bilo dne 7.3.2012 na njegovem naslovu puščeno obvestilo, v katerem je bilo navedeno, kje je pismo in rok 15 dni, v katerem ga mora dvigniti. Obrazec vsebuje kraj in datum sestave ter podpis vročevalca. Na kuverti, v katere podaljšku se nahaja omenjeno obvestilo je navedeno, da je bilo pisanje sodišču prve stopnje vrnjeno 26.3.2012. Po določilu 4. odst. 149. čl. ZPP se v primeru, da se vročitev opravi po 3. odst. 142. čl. ZPP, na vročilnici navede dan, ko je bilo obvestilo puščeno naslovniku, in dan, ko je bilo pisanje izročeno sodišču oziroma pošti. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bilo v obravnavanem primeru obvestilo sestavljeno v skladu z navedenim zakonskim določilom. Potrdilo o vročitvi po 149. čl. ZPP je javna listina, v kateri se potrjuje resničnost tistega, kar je v njej navedeno; v konkretnem primeru torej resničnost dejstva, da je vročevalec 7.3.2012 pustil na naslovu subjekta vpisa zgoraj omenjeno obvestilo. Stranka lahko poskuša ovreči obstoj dejstva, navedenega v obvestilu, in sicer z dokazno podprtimi trditvami, da ji obvestilo na njenem naslovu dne 7.3.2012 ni bilo puščeno. Vendar pa v obravnavanem primeru subjekt vpisa tega niti ne zatrjuje, ampak, da obvestila pošte v svojem hišnem predalčniku ni prejel. Gre za to, da gre pri vprašanju, ali je bilo „obvestilo puščeno“ v hišnem predalčniku naslovnika za delovanje v sferi vročevalca, pri „prejemu obvestila“ pa za delovanje v sferi naslovnika in razlogi, zaradi katerih obvestila, ki je bilo „puščeno“ pri naslovniku, slednji kljub temu ni prejel, spadajo v naslovnikovo sfero in z njimi ni mogoče bremeniti vročevalca.

Ker lahko predstavlja okvir presoje pravilnosti izpodbijanega sklepa le vprašanje pravočasnosti vložitve pritožbe zoper sklep z dne 5.3.2012 o ugotovitvi obstoja izbrisnega razloga, pritožbeno sodišče ni obravnavalo preostalih pritožbenih trditev v smeri neobstoja izbrisnega razloga pri tem subjektu vpisa, ker za obravnavano zadevo niso bile relevantne (1. odst. 360. čl. ZPP v zvezi s 429. čl. ZFPPIPP in 19. čl. ZSReg).

Upoštevaje gornjo obrazložitev je pritožbeno sodišče, na podlagi 2. tč. 39. čl. ZSReg v zvezi s 429. čl. ZFPPIPP, pritožbo subjekta vpisa zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.